Razmišljamo s svojo glavo

Sprejel nas je v svoji hiši v vasici Krog pri Murski Soboti. Nekdanji kitarist lokalnih glasbenih skupin, menedžer v Nafti Lendava in minister za promet se vrača domov takoj, ko v Ljubljani nima več delovnih obveznosti.

Prvi resen preizkus njegovih menedžerskih sposobnosti v državni politiki bodo volitve leta 2012, na katerih napoveduje dvakrat več glasov za SLS kot leta 2008, ko je dosegla dno (5,21 odstotka).

Za SiOL je pojasnil, zakaj tesnejše sodelovanje na desnici ni dobra ideja in ali res ne trguje z vladno koalicijo. Drzno obljublja 10-odstotno krčenje javne uprave ter prepolovitev vladnih uradov in agencij. Dvom vzbuja z neuresničeno napovedjo, da bo ustanovil strateški svet stranke, in s tem, da kadrov, s katerimi naj bi SLS krenila v boj za volivce, ne razkriva. Značilni slovenski politik je zato, ker si ne upa obljubiti, da bo odstopil, če ne bo dosegel napovedanega rezultata.

Včasih ste igrali kitaro. Ena od vaših skupin se je imenovala Mon Cherry. Katero pesem bi zaigrali Borutu Pahorju?

No, res je, da sem včasih igral kitaro. V različnih skupinah sem igral deset let, Mon Cherry je bila samo ena od njih. V študentskih letih sem imel ansambel tudi v Mariboru, pozneje tu v Pomurju. Kar precej smo igrali, v številnih gostilnah, na veselicah, tega je bilo včasih več kot danes.

Katero pesem bi danes zaigral predsedniku vlade? Težko bi rekel. Morda Mal naprej pa mal nazaj. To je ena od pesmic Čukov. Je tako lepo spevna. Sicer pa se ne morem spomniti pesmi, ki bi imela bolj optimistično besedilo. Mislim, da bi bila takšna boljša.

Opazil sem, da poskušate do SDS vzpostaviti neko distanco. To je sicer razumljivo glede na to, da je SDS velika stranka, SLS pa majhna.

O distanci do SDS in še o čem se veliko špekulira. V opoziciji ni pogodbe, kot je koalicijska, s katero se stranke dogovorijo za neki program in sodelovanje. Želimo biti neodvisni in delati s svojo glavo. Ne želimo biti kakorkoli uokvirjeni, da bi nas kdorkoli pri naših razmišljanjih tako ali drugače oviral. Tako bomo delovali tudi v prihodnje.

Gradimo žlahtno konservativno stranko, ki temelji na krščansko-ljudskih vrednotah. Sloveniji želimo ponuditi alternativo. Menim, da to počnemo dobro. V javnomnenjskih raziskavah − morda se bo to komu slišalo nenavadno − vendarle opažamo premik na bolje, rahlo, zdravo rast. Visoki skoki navzgor in potem navzdol niso dobri. Ta rahel trend navzgor bomo poskušali zadržati.

Ne glede na špekulacije o distanci do SDS drži, da je desna vlada v prejšnjem mandatu po svoje dokazala, da zna biti veliko bolj enotna, kot je današnja koalicija. Pogrešamo enotnost in dobro vladno ekipo.

Ali ne bi bilo modreje sprejeti predloga Janeza Janše, ki predlaga podobno pot kot leta 2004. Takrat se je pomladni trojček združil, ne sicer na zelo formalen način, ampak rezultati so bili takšni, da so pripeljali skoraj do absolutne večine.

Vsaka politična stranka rezultate volitev gleda s svojega zornega kota in uspešnost teh rezultatov ocenjuje po svoji zgodovini in svojem pogledu na prihodnost. V primeru tesnejšega sodelovanja bi se lahko zgodilo, da volivci ne bi več videli dveh političnih strank, ampak samo eno.

Ne trdim, da so na desni strani kakršnekoli zamere, spori ali razmere, v katerih sodelovanje ne bi bilo mogoče. Tudi v prihodnje bomo sodelovali pri številnih projektih, pri kakšnem pa mogoče ne bomo. Zavedati se je treba, da so se zgodile tudi parlamentarne volitve leta 2008, po katerih je ena od političnih strank desnice ostala zunaj parlamenta.

To za Slovenijo ni dobro. Ni nujno, da je model, ki je bil uresničen leta 2004 v popolnoma drugačnih okoliščinah, mogoče prekopirati v leto 2012. Zato smo zadržani. Ne bi si želeli v okvirje, kjer ne bi imeli možnosti razmišljati s svojo glavo.

V javnosti je slišati, da je SLS vse bližje vladnim strankam.

Takšne ocene prihajajo na plano po naši odločitvi, povezani s pokojninsko reformo. Moral sem ponavljati, da ne bomo šli v vlado, da podpiramo reformo in ne vlade. Malo sem bil že ciničen, ko sem dejal, da še 128 povem, da ne bomo šli v vlado.

Do vlade sem zelo kritičen, predvsem do politike, ki jo vodi do gospodarstva, temu bi morala posvetiti daleč največ pozornosti. Zdi se, da so zdaj to ugotovili in na klavzuri prišli do programa, ki pa bi ga morali imeti več kot leto dni. Zdaj bi morali analizirati rezultate ukrepov.

Drugo vprašanje je seveda pravna država. Na vsakem koraku ugotavljamo in se sprašujemo, ali imamo res dve pravni državi. Eno za bogate, drugo za normalne ljudi.

Morda pa včasih glasujete za vlado, ker potem pade kakšen stolček na nižjih ravneh.

Tega nismo opazili, a je padel kakšen stolček?

Ne vem, sprašujem. V političnih kuloarjih se govori tudi o tem. Nekateri omenjajo ministrstvo za okolje.

To je zame nekaj novega. Tega ne vem. Glede pokojninske reforme sem večkrat dejal, tudi svojim sodelavcem, da lahko zagovarjam neki projekt, če sem sam trdno prepričan, da je dober. Trdno sem prepričan, da je pokojninska reforma nujna. Ne trdim, da je idealna, vsi se pa zavedamo, da tudi v prihodnosti ne bo idealna ne glede na to, ali ga bo pripravljala ta ali pa kakšna druga vlada.

Kateri vladni projekt se vam zdi tako dober, da bi ga podprli?

V tem trenutku jih ne poznamo dovolj dobro, da bi lahko podporo napovedali vnaprej. Zagotovo je pomembna zdravstvena reforma. Ne vem, v katero smer bo šla. Če bi denimo povišali prispevno stopnjo za dva odstotka, dvomim, da bi lahko takšno reformo podprli. Smo proti kakršnemukoli dodatnemu obremenjevanju gospodarstva.

Je mogoče, da boste podprli družinski zakonik? Vlada je zdaj naredila dva koraka nazaj.

Vlada je naredila korak nazaj. A vendarle družinski zakonik tudi zdaj ni sprejemljiv, ker menimo, da družina pač ne more biti karkoli. Družina je to, kar je že stoletja, da ne rečem tisočletja. Ne moremo sprejeti izenačenja zakonske zveze in istospolnih skupnosti. Kljub temu da je bil storjen pomemben korak nazaj, zakonika najbrž ne bomo podprli.

Predstavljate si, da sem urbani volivec. Takšnih volivcev vam primanjkuje. Zakaj bi volivec, ki ne ve, koga obkrožiti, na volitvah obkrožil SLS?

Ker imamo veliko odgovorov predvsem glede razvoja podeželja, kar pa je včasih razumljeno napačno. Ko govorimo o decentralizaciji, urbani volivec velikokrat razume, da je ta politika uperjena proti njemu.

Z decentralizacijo bomo rešili marsikatero težavo ljudi, ki živijo v urbanih središčih. Zaradi različnih razlogov se ruralna območja praznijo. Ljudje se preseljujejo v Maribor in Ljubljano, kjer je ogromno težav s prometom, s prostorom v šolah in vrtcih. Ljudi moramo zadržati tam, kjer živijo.

Pravite, da gradite alternativo.

Drži.

Od slovenskih politikov smo navajeni poslušati fraze in splošne obljube. Kaj konkretno ponuja SLS?

V tem trenutku se pri pisanju programa za naslednje volitve ukvarjamo predvsem z znižanjem stroškov javne uprave, zato da bomo lahko jutri …

Ampak o znižanju stroškov javne uprave govorijo vsi. Vsi imajo polna usta takšnih obljub.

Treba je biti zelo konkreten. Po moji oceni bi lahko imeli največ deset ministrstev, posledično bi morali v javni upravi znižati število zaposlenih vsaj za deset odstotkov. Vse proračunske postavke bi morali vrniti na raven iz leta 2008 in jih znižati še za deset odstotkov. V SLS smo izračunali, da bi lahko, če bi izvzeli postavke, ki so povezane s krizo, prihranili več kot 200 milijonov evrov.

Prepoloviti bi morali število uradov in agencij. S temi ukrepi bi lahko prihranili od 500 do 600 milijonov evrov, s katerimi bi razbremenili gospodarstvo.

Kdaj ste se nazadnje srečali s predsednikom vlade Pahorjem? O čem sta govorila?

Z gospodom Pahorjem sva se srečala dan pred glasovanjem o pokojninski reformi. Zdelo se mi je pošteno, da mu povem, da ne bom mogel zagotoviti glasov za pokojninsko reformo. Nekaj ur pred glasovanjem smo imeli še en sestanek poslanske skupine, kjer smo se trije, štirje poslanci odločili, da reformo podpremo, ker smo presodili, da je tako prav.

Kako ocenjujete delo predsednika vlade? Kako ga ocenjujete kot človeka, kakšen sogovornik je?

Kot predsednika vlade ga cenim in spoštujem. Je prijeten sogovornik, zdi pa se mi, da mu morda vendarle primanjkuje vodstvenih sposobnosti. Predsednik vlade mora biti dober menedžer. Dobri menedžerji se od slabih razlikujejo po tem, da imajo večji odstotek dobrih zadetkov. Menedžerji se ne odločajo samo po analizah. Velikokrat se morajo odločati po občutku. Zdi se mi, da predsednik vlade tu ni najbolj uspešen.

Po moji oceni ni udaril po mizi takrat, ko bi moral udariti. Je pa kdaj udaril po mizi, ko to ni bilo ravno potrebno. Zdi se mi, da bi bile razmere v koaliciji drugačne, če bi določenih trenutkih dejal: "Poslušajte, zdaj pa je konec, če ne bo tako, bomo pač šli po zaupnico." Zdaj pa se mi zdi, da vsak, ki ima pet minut časa, znotraj vlade vleče štrene na svojo stran in poskuša izsiljevati.

Ste v SLS ustanovili strateški svet?

Sestavljamo ga. Imam nekaj sodelavcev, na katere se opiram, ki mi veliko pomenijo in svetujejo. V luči priprav na volitve bomo to skupino ljudi, ne bi rekel, da je to že strateški svet, v prihodnje zagotovo še razširili. Ne bo šlo nujno za ljudi, ki so v tem trenutku člani stranke.

Toda v nekem intervjuju iz leta 2009 ste napovedali ustanovitev strateškega sveta v nekaj tednih.

Saj pravim, da je neka skupina oblikovana. Ne imenujem je strateški svet. Gre za skupino, ki jo bomo v prihodnje še razširili.

Kakšno kadrovsko ponudbo torej imate? Kateri ljudje bodo ključni, če bo stranka postala vladna stranka?

Seveda so tu ključni tisti, ki sedijo v organih stranke, poslanci, oba podpredsednika in nekateri, ki niso člani organov. Poimensko jih ne bom našteval, nekateri tudi ne želijo, da bi bili javno izpostavljeni. Nekateri so mi že potrdili, da so pripravljeni delati, nekateri še razmišljajo.

Bomo slišali kaj konkretnega?

Lahko se zgodi, da relativno hitro. Naučil sem se, da je v politiki dobro malo taktizirati in najti pravi trenutek, kdaj kaj dati v javnost.

Kako je s čiščenjem vaše stranke? Nekatere člane ste izključili, nekateri so odstopili sami.

Čiščenje. Jaz temu ne bi rekel čiščenje. Zdi se mi, da bi morale vse politične stranke vendarle najprej pomesti pred svojim pragom. Mi to delamo, nič nenavadnega ni, morda je to nenavadno za Slovenijo. Tistim, ki delajo napake, se je treba zahvalili za vse, kar so storili za stranko v preteklosti, a hkrati jim moramo dati vedeti, kaj je prav in kaj ne.

V politiko ste prišli iz menedžerskih krogov. Zakaj ostajate v politiki? Bodo volitve leta 2012 test, ki bo pokazal, ali boste v njej ostali?

Zagotovo bodo te volitve zame prelomne. Zagotovo si bom takrat postavil vprašanje, ali je bilo moje delovanje v politiki takšno, da mi ljudje še lahko zaupajo in verjamejo vame. Če bom prišel do tega spoznanja, bom verjetno našel voljo za nadaljevanje.

Če ne, bom pač počel tisto, kar sem počel pred tem. Poskušal bom najti službo v svoji stroki. Sem magister znanosti s področja kemijske tehnologije. Marsikaj znam, vodil sem tehniko v Nafti Lendava. Verjamem, da bom lahko počel še kaj drugega, če se bo obrnilo tako, da ljudje moji viziji in strategiji ne bodo zaupali.

Težava s prejšnjimi predsedniki SLS je bila, da se nekateri niso poslovili, ko bi bilo treba, čeprav je stranka uživala nizko podporo javnosti.

To je splošna težava slovenske politike.

Kakšen cilj pa imate vi na volitvah leta 2012? Prav bi bilo, da imate kot menedžer konkretne cilje. Bi se ob nedoseganju cilja poslovili?

Menim, da lahko ponovimo rezultat lokalnih volitev.

To pomeni?

Okrog deset odstotkov. Če tega cilja ne bomo dosegli, bom seveda razmišljal, kako naprej.

Torej bova pogovor ponovila leta 2012, če ne prej.

Lahko.