Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
29. 3. 2012,
12.36

Osveženo pred

10 years, 7 months

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 29. 3. 2012, 12.36

10 years, 7 months

Razmere bodo v prihodnjih mesecih zelo kritične

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
"Očitno nekateri mislijo, da si vlada izmišljuje neke korenite posege v pravice brez tega, da bi bilo to tudi treba."

V tem po prepričanju ministra za delo, družino in socialne razmere Andreja Vizjaka tičijo osnovna razhajanja. "Mi namreč ocenjujemo, da bodo razmere v Sloveniji v prihodnjih mesecih zelo kritične, saj bo Evropska komisija v začetku maja podala oceno o tem, kako se države soočajo s ključnim vprašanjem stabiliziranja javnih financ," je v pogovoru, ki smo ga imeli v torek zjutraj, dejal minister. Med drugim smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj se nameravajo lotiti pokojninske reforme šele naslednje leto, kakšni bodo ukrepi za nova delovna mesta, reorganizaciji inšpekcijskih služb, ki naj bi pripomogla k učinkovitejšemu spopadu s sivo ekonomijo in delom na črno, noveliranju zakona o delovnih razmerjih kot tudi "družinskih vrednotah".

Socialno sporazumevanje se zdi, da se ni začelo ravno najbolje. Socialni partnerji vam med drugim očitajo, da s kratkimi časovnimi roki ustvarjate občutke izrednega stanja … Predvsem se je treba zavedati položaja, v katerem se Slovenija danes nahaja. Očitno nekateri mislijo, da si vlada izmišljuje neke korenite posege v pravice brez tega, da bi bilo to tudi treba. V tem tičijo osnovna razhajanja. Mi namreč ocenjujemo, da bodo razmere v Sloveniji v prihodnjih mesecih zelo kritične, saj bo Evropska komisija v začetku maja podala oceno o tem, kako se države soočajo s ključnim vprašanjem stabiliziranja javnih financ. Če do takrat ne sprejmemo ukrepov v tej smeri, potem bomo zelo slabo ocenjeni. Prejšnja Pahorjeva vlada je evropskim institucijam veliko obljubljala, naredila pa malo in nihče nam danes ne verjame več na besedo. Zato je bila vlada primorana nemudoma predlagati ukrepe, ki bodo primanjkljaj približali trem odstotkom bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, na srednji rok pa stabilizirali javne finance. Če tega ne storimo, nam nihče več ne bo posodil denarja. Mi danes živimo na tuj račun. Očitno se marsikdo tega ne zaveda. Danes približno milijardo in osemsto milijonov evrov primanjkljaja financiramo z zadolževanjem. To nam nekdo posoja in še to zato, ker ocenjuje, da ta denar lahko vrnemo. Če pa ne bomo ukrepali v smeri stabilizacije javnih financ, potem bodo sledile ali visoke obresti, ki jih bomo v prihodnje odplačevali samo še z novim zadolževanjem, ali pa nam denarja preprosto ne bodo več posodili.

Vlada je prav zato prvo sejo ekonomsko-socialnega sveta na Brdu posvetila predstavitvi razmer. S tem smo želeli spodbuditi diskusijo o tem, kaj moramo narediti na podlagi obstoječega stanja. Če mi danes resno ne ukrepamo, potem bodo naslednji ukrepi samo še bolj boleči, in to ni nobeno strašenje. To smo že videli v primeru raznih držav, ki so na slabšem kot mi. Poglejte, v Grčiji je bilo zelo podobno. Zgodaj so se zavedali, v kakšnem položaju so, in so predlagali prvi paket ukrepov, pa je bil zavrnjen, drugi prav tako, tretji paket ukrepov so predlagale evropske institucije, pa ne zato, ker bi one to hotele, ampak zato, ker so jih zato prosile grške oblasti. Ne bi si želel, da bi morali zato, da bi dobili nova posojila, evropske oblasti kdaj prositi, da nam povedo, kaj moramo narediti. Menim, da smo temu kos sami.

Ob tem vam očitajo, da ste za pomanjkanje časa in obstoječe razmere soodgovorni, saj v mandatu prejšnje vlade niste delovali kot najbolj konstruktivna opozicija? V prejšnjem mandatu smo podprli številne ukrepe tedanje vlade, za katere smo ocenili, da ne morejo škoditi in so lahko le v pomoč, ampak smo ob tem hkrati tudi povedali, da so ti premalo. Predlagali smo tri pakete ukrepov za večjo gospodarsko aktivnost, ki bi pripomogla k stabilizaciji javnih financ, žal so bili sprejeti v zelo omejenem obsegu. Opozicija v prejšnjem mandatu je bila skratka zelo konstruktivna pri iskanju rešitev iz zagate, v kateri smo danes.

Pokojninske reforme se nameravate lotiti šele prihodnje leto. Zakaj ni na prioritetni listi, glede na to, da nekateri ekonomisti opozarjajo, da bodo z vsakim podaljševanjem potrebni strožji ukrepi, okoli leta 2020 pa naj bi se začel položaj zaradi neugodnih demografskih razmer hitro poslabševati? Kot pravite, bo to šele v prihodnosti. Tudi predlagana pokojninska reforma, ki je padla na referendumu in je do junija letos pod moratorijem glede sprejemanja sistemskih rešitev, ni na kratek rok predvidela bog ve kakšnih finančnih posledic. Sicer pa del posegov v sistem uveljavljamo že skozi interventni zakon. Znižujemo namreč nekatere pravice upokojencev, ki ne izvirajo iz plačila prispevkov. Govorimo zlasti o izrednih pokojninah po 232. členu ZPIZ -1, to je zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (kot so na primer za udeležence NOB in druge vojne veterane, žrtve vojnega nasilja, upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic, izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta in tako dalje, op. a.) Sicer pa si namenoma nismo sočasno zadali dva tako zelo pomembna projekta, ker menim, da je to preprosto nemogoče usklajevati in tudi ne pripraviti. Najprej smo si zadali tisto, kar je bolj pereče, in to je prenova delovnopravne zakonodaje skupaj s prenovo zakona o urejanju trga dela. Naša ambicija je to storiti letos, hkrati pa tudi začeti s pripravami za prenovljeno pokojninsko zakonodajo, ki pa mora povzeti tudi stališča, ki so bila zastopana pri padlem zakonu in poiskati rešitve, ki nas bodo privedle čim bližje konsenzu.

Med drugim predlagate tudi kar nekaj ukrepov za prihranke na trgu dela, kot na primer skrajšanje dobe prejemanja denarnega nadomestila za brezposelne na največ 18 mesecev. Toda zaposlitve dandanes ni prav lahko najti? Najpomembnejši so ukrepi za oživitev gospodarstva, ukrepi za nova delovna mesta. Na mizo smo jih dali v okvir paketa ukrepov za uravnoteženje proračuna. Na eni strani so torej tisti, ki seveda zarežejo v odhodke, hkrati pa smo predlagali tudi ukrepe za razbremenitev gospodarstva, tako v davčnem kot administrativnem smislu. Potem pa so seveda še drugi, kot na primer zniževanje nekaterih stroškov delodajalcem za začetek zaposlitve ali pa prenovljena aktivna politika zaposlovanja, s katero ukrepe usmerjamo na potrebe konkretnih delodajalcev, kar pomeni, da se brezposelne na zavodu za zaposlovanje na primer ne bo vključevalo v neke splošne tečaje excela ali uporabe računalnika, saj so po tem, ko jih končajo, pravzaprav tam, kjer so bili.

S paleto ukrepov je torej treba na eni strani ponuditi novo delovno mesto, na drugi pa destimulirati brezposelnega, da bi ostal prejemnik nadomestila za brezposelne oziroma ga pripraviti do tega, da čim prej poprime za delo. Indeks past brezposelnosti namreč kaže, da je v Sloveniji zelo majhna razlika med tem, kar dobi brezposeln v obliki denarnih nadomestil in tem, kar lahko pričakuje kot plačo ob zaposlitvi. To seveda odvrača brezposelnega, da poprime za delo in zanimivi so statistični podatki zavoda za zaposlovanje, ki govorijo o tem, da jih kar precej najde delo skoraj takoj po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila. Takih je bilo lani 11 tisoč.

Napovedali ste tudi prenovo organiziranosti zavoda za zaposlovanje, katere namen naj bi bila hitrejša odzivnost na razmere na trgu dela. Boste to skušali doseči s kakšnimi konkretnimi ukrepi pri zaposlenih na omenjenem zavodu? Seveda, oni so ključni, zlasti tisti, ki iščejo stik med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, in če ne bodo aktivneje pristopili k iskanju teh konkretnih vezi, potem, seveda, nam to ne bo uspelo. Zelo pomembno je, da pride do prve obravnave brezposelnega čim prej, ne pa da ga pusti čakati nekaj mesecev, saj je v tem času brezposeln prepuščen sam sebi in to ni prava pot. Skratka, skrajšati je treba čas prve obravnave in si postaviti jasne cilje, da se brezposelni čim prej vključijo v kakršnekoli oblike dela, tudi javna. Vsekakor pa organiziranost tega zavoda ne želimo postaviti na glavo in potem čakati, da se bodo s tem ukvarjali pol leta.

Še letos nameravate vzpostaviti tudi zakonodajo, ki bo omogočila večjo učinkovitost inšpekcijskih služb. Kako konkretno se boste tega lotili? Skozi več aktivnosti, najprej nameravamo povezati dozdajšnje inšpekcije, to je socialno inšpekcijo in inšpekcijo, ki se ukvarja z nadzorom spoštovanja predpisov s področja pravic iz dela. Nadalje pa si želimo pridobiti tudi del zaposlenih v carinski upravi, ker se zavzemamo, da bi nadgradili organiziranost v smislu več nadzora na terenu ter s tem tudi spopada s sivo ekonomijo in delom na črno. Vemo namreč, da bo carinska uprava po padcu meje s Hrvaško precej zdesetkana, saj bo posledično veliko manj opravil, prav tako pa tudi vemo, da so carinske službe zelo usposobljene za delo na terenu in bi tako lahko bile ustrezen odgovor na omenjen izziv.

Vaš cilj je tudi do konca leta novelirati zakon o delovnih razmerjih. Pravite, da bo v ospredju načelo prožnosti. Ali lahko poveste o tem že kaj bolj konkretnega? Gre zlasti zato, da želimo zaposlovanje za nedoločen čas narediti bolj atraktivno oziroma da bi bolj izenačili zaposlitev za določen in nedoločen čas, da bi torej zmanjšali manj kakovostne zaposlitve. Zdi se mi namreč ključno, da delodajalci pogodb o zaposlitvi ne bodo več razumeli kot preveč togih. Želimo jih razrahljati, vendar ne na račun varnosti zaposlitev.

Ste lahko bolj konkretni? Ne želim ponavljati napak mojih predhodnikov in javno razlagati predloge ukrepov, ki jih še nismo predstavili socialnim partnerjem. Najprej bomo o njih razpravljali z njimi in šele, ko bomo imeli neke skupne imenovalce, o tem seznanili tudi javnost.

Mimo družinskega zakonika, ki na nedeljskem referendumu ni dobil podpore, seveda ne moreva. Pravite, da nameravate čez leto dni predlagati alternativo temu zakoniku. Katere so tiste najpomembnejše dobre rešitve, ki jih je zavrnjen zakonik vendarle imel, konec koncev je vseboval prek tristo členov? Kar nekaj jih je, zlasti nekateri postopki, ki govorijo o urejanju rejništva in pravic otrok, ki so v njihovo korist in odpravljajo nekatere anomalije, ki so se pojavljale v dozdajšnjih uradnih postopkih. Na ministrstvu nameravamo narediti primerjavo rešitev z vsemi ugovori, ki so zoper te rešitve tako s strani politike kot tudi stroke. Politika namreč opozarja zlasti na vrednostni vidik, na tisto, kar je v čustvih ljudi in stroka morda ni dovolj pozorna do tega. Želimo torej pridobiti vsa ta mnenja in poiskati rešitve, ki bi šle v smeri čim širšega konsenza.

Razhajanja so bila zlasti glede različnih pojmovanjih o tem, kaj je družina … Bile so tudi pripombe na nekatere druge člene, vendar je bilo temeljno razhajanje pri pojmovanju in definiciji družine in tu menim, da bo treba spoštovati voljo ljudi. Sam ocenjujem, da so se ljudje opredelili za tradicionalno družino in je ne želijo mešati z drugimi oblikami skupnosti v družbi, čeprav najbrž nihče ne oporeka njihovim pravicam, ki so lahko identične pravicam tradicionalne družine.

In ko smo že pri družinskih vrednotah, me zanima, ali se vam ne zdi, da varčevalni ukrep v zvezi z zmanjšanjem starševskega nadomestila ne deluje prav spodbudno za odločanje za oblikovanje družine, po mnenju nekaterih opozicijskih poslank je prav starševsko nadomestilo transfer, ki predstavlja pomemben finančni vidik v korist odločanja za starševstvo? Gotovo se mlade družine ne odločajo za otroke zaradi 100 ali 90 odstotkov plačanega starševskega nadomestila za nego otroka (zadnje tri mesece naj bi to nadomestilo znižali na 80 odstotkov vrednosti povprečne plače, op. a.). Upam, da je otrok le tista vrednota v družini in družbi, ki je daleč višja od neke materialne plati. Vsekakor pa želimo zagotoviti pravice družinam, ki imajo dohodke pod določenim pragom. Zanje pravice, kot so otroški dodatki, darilo ob rojstvu otroka in dodatki za veliko družino, niso ogrožene. In ta prag je relativno visoko postavljen, cenzus je namreč 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana, kar pomeni za štiričlansko družino 2500 evrov neto.

Ne spreglejte