Rado Pezdir: Ko je kolapsiral elektrokartel, je bil dan popoln

Kaj ste si želeli postati kot otrok? Kdo je bil v mladih letih vaš vzornik? Zelo sem si želel postati policist ali pa kriminalist, saj sem si kot mulec predstavljal, da je to daleč najboljši poklic na svetu. V osnovni šoli me je prijela ekonomija in od takrat me še ni spustila, zato sem tudi danes z vsem srcem pri ekonomiji. Težko bi rekel, da sem imel kakega vzornika, sta me pa pri desetih letih, ko sem prvič prebral Odisejo in Iliado, neskončno navdušila Ahil in Odisej.

Katerega dogodka iz študentskih let se najraje spominjate? Verjetno predavanja pri Bogomirju Kovaču pri ekonomski filozofiji v četrtem letniku EF. Ker je na predavanja zamudil eno uro, smo ga čakali ob pivu v lokalnem bifeju. Najbrž si lahko mislite, kako smo filozofirali potem, ko so se predavanja začela. Pred približno pol leta mi je prvič povedal, da ni bilo ravno neopaženo, da smo v razredu sedeli pijani kot klade in bili silno pametni pri tem. Dobra stran tega je, da je to alkoholno eskapado prenesel zelo športno.

Katera izmed vaših preteklih zaposlitev vam je doslej nudila največ nepozabnih trenutkov (v pozitivnem smislu)? Vsekakor delo s študenti, vzdramiti jih iz apatije, v katero jih potiska šolski sistem, in imeti debate z njimi je neprecenljivo. V čem se ljudje najbolj motijo o vas? Menijo, da se pišem Pezdirc.

Kako si napolnite baterije po napornem dnevu, tednu, mesecu? Forma je vedno enaka, ne glede na časovno periodo: družina, učenje, branje in raziskovanje ter posedanje po lokalnih bifejih in poslušanje čim bolj brutalne oblike metala.

Kdo vas je v življenju doslej najbolj prijetno presenetil? Verjetno sem bil to kar sam, ko sem dojel, da grem lahko v enakovredno bitko s podjetniškimi paraziti, poslovnimi bebci, sprevrženimi politiki in intelektualnimi goljufi, ne da bi me bilo pri tem strah, kaj bi se mi lahko zgodilo.

Kaj vam v življenju največ pomeni in kako bi bil videti popoln dan po vašem okusu? Je bil tak tudi vaš poročni dan? Največ mi v življenju pomeni moja skoraj triletna hči. Za zdaj je to dan, ko je elektrokartel kolapsiral in so javno povedali, da bodo kartelno goljufijo poplačali. Ta dan sem sem hčerki lahko povedal, da sem naredil nekaj, za kar upam, da bo nekoč lahko ponosna name. Vem, da se to sliši osladno, ampak vse okoli poročnega dneva je bilo nekaj najbolj iskrenega in lepega v mojem življenju.