Pomagaj si sam in ...

Zdaj odpravljamo posledice, popisujemo škodo in čakamo, da bosta Ljubljana in morda tudi Bruselj za poplavljence kaj primaknila. Zgodovina se ponavlja. Vnovič smo se vrnili na vodo. Skoraj tako kot Mostiščarji, ki so pred več kot dva tisoč leti živeli na jezeru, ki je pokrivalo današnje Ljubljansko barje, in imeli "bajte", ki so bile povezane z mostički. Takšen je bil pač takratni način "pozidave". Razlika med mostiščarji iz pred več tisoč let in današnjimi je le ta, da so se tedanji mostiščarji v drevakih vozili po tedanjem jezeru na barju, današnjem Marostu, sodobni mostiščarji pa so se pretekli konec tedna s sodobnejšimi čolni prebijali od vrat do vrat na območju od Obale in Vipavske doline do Ljubljane in krajev ob Savi, Savinji in Krki ter vse do južne meje. Da bi preživeli hude ure, smo se znova vrnili h koreninam, da smo dobili kruh in vse, kar človek za življenje sploh potrebuje. In prav to je tudi tisto, kar je enotno tedanjim in sedanjim mostiščarjem, prvim v drevakih, drugim v gumijastih čolnih – pot preživetja.

In to se je potrdilo tudi tokrat, ko so sokrajani, pa številni poklicni in prostovoljni gasilci ter pripadniki civilne zaščite družno pomagali premagovati vodno silo narave, ki Slovenije tokrat ni zaobšla. Ja, na žalost je bila prav deželica na Sončni stran Alp tokrat središče ogromnega poplavnega vala, ki je odnesel vsaj tri življenja. Drugo, še pomembnejše spoznanje ob že napisanem dejstvu, da smo ob naravnih nesrečah že skoraj pregovorno učinkoviti v glavnem zaradi izjemne samoorganiziranosti tudi v številnih prostovoljnih gasilskih društvih, pa je, da Slovenija še vedno nima učinkovite protipoplavne zaščite. In tudi zato, pravijo strokovnjaki, bo škoda, ki so jo prinesle poplave (štela se bo vsaj v desetine milijonov), precej višja kot bi sicer bila. Država kratko malo nima jasne in učinkovite strategije, kako preprečiti poplave. A, ja? Jo sploh ima? Pa saj ne mislite, da so vrečke s peskom za nasipe, ki jih kupčkamo pred vrati stavb in gospodarskih poslopij sistemska protipoplavna zaščita. Ali pač? Kje so vodni zadrževalniki, o katerih že leta govorimo (pa ne samo v primeru prestolne občine) in se do zdaj še ni nič naredilo, zgodile pa so se poplave, ko je bila pretekli konec tedna pod vodo tudi polovica Ljubljane. Kdo je za to odgovoren? Ko so se morali ljudje kilometerček ali dva iz središča Ljubljane za ljubi kruhek spet voziti v čolnih. Bo zdaj kaj drugače? Se bo kaj zares premaknilo? So se poplave zares morale zgoditi? Kaj bo s tistimi, ki jim je voda vzela vse, razen življenja? Kopica vprašanj brez odgovorov!

Prav zato se bodo morali tudi pristojni iz tokratne nesreče kaj naučiti. Čas je že. Da ne bomo čez leto, dve ali več spet le nemočno ugotavljali, kako smo padli na izpitu protipoplavne zaščite zaradi že kronično neustrezne pozidave nabrežij ob rekah in nižinah, ker nismo naredili najosnovnejših protipoplavnih ukrepov, kot so zadrževalniki vode. Na potezi je torej aktualna vlada oziroma pristojni ministri.

Verjamem, da ji ni lahko! Prizadeti pričakujejo, da se bo vlada zelo dejavno vključila v odpravljanje posledic poplav. Pa ne zgolj s sanacijo državnih infrastrukturnih objektov. Kaj več bi bilo treba tudi za prizadete ob poplavah. Pa ne zgolj ponuditi ugodna posojila pri državnih bankah. Neredki so ostali brez vsega. Morda tudi enodnevni zaslužek ni slaba možnost, celotna škoda se bo zagotovo merila v desetinah, če ne stotinah milijonov evrov. Kaj pa Bruselj? Ja, Evropska unija! Bo kaj primaknila? Če škoda ne bo presegla vsaj 218 milijonov evrov, potem se Slovenija za pomoč lahko kaj hitro obriše pod nosom. A mi smo pa morali "reševati" nasedlo Grčijo ... Ja, spet vprašanje brez odgovora!

Kdo si bo potem upal pogledati v oči tistim, ki so jim poplave uničile vse, tudi dom in so v kamere televizijskih ekip le nemočno in s solzami v očeh javnosti sporočali: "Samo kar imam na sebi, mi je ostalo!" Bomo solidarni, bo solidarna tudi vlada?