Politika je k…

Enkrat si na vrhu, drugič na dnu, se verjetno zelo, zelo počasi začenja zavedati zdaj že nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler. Poleg Avstrijca Ernsta Strasserja in Romuna Adriana Severina eden od treh evroposlancev, ki so jih novinarji britanskega Sunday Timesa inflagranti ujeli v korupcijsko zanko. Le trije od šestdesetih evropskih poslancev različnih političnih strank, okoli katerih so britanski novinarji kot v kriminalnem filmu spretno pletli korupcijsko mrežo. Na koncu so omenjeni trije pristali na sodelovanje z "virtualnimi" lobisti, Zoran Thaler pa je celo vložil zakonsko dopolnilo, kar so od njega zahtevali, in potem je udarilo, resnica je prišla na dan. Kot strela z jasnega! Šokirani Thaler najprej kar ni mogel verjeti svojim očem, zato niti slišati ni hotel, da bi odstopil, pozneje ga je srečala pamet. Tudi zato, ker se je na štiri oči srečal s Pahorjem, pa tudi protikorupcijski šef Klemenčič mu je dal vedeti, da drugače preprosto ne bo šlo. In res ni …

Škoda je bila že storjena, velika, velika škoda. Kot milni mehurček so se razblinile iluzije o poštenosti in moralni drži evropskih politikov in politikov sploh. So res nekateri verjeli vanjo? Slovenska javnost je bila šokirana. Zoranu Thalerju, ki ni imel več podpore niti v stranki SD, ki ga je kandidirala za evroposlanca, kaj drugega kot odstop niti ni preostalo. Zgražali smo se vsi, potem pa se je le odločil za odstop, šele dan potem … Ni se posul s pepelom, ampak razumljivo v njemu znani maniri sporočil, da je bilo vse skupaj zato, ker je hotel ugotoviti, kdo ga hoče "umazati" oziroma kdo ga želi diskreditirati kot evropskega poslanca. Ali res? Ali ni napad najboljša obramba? Zakaj ni vsega skupaj prijavil pristojnim v Bruslju? Zdaj je, kar je, Thaler ni več evropski poslanec, njegovo ime pa je umazano.

Še bolj kot to je šokantno, česa vse so politiki v svojem neustavljivem napuhu in pohlepu sposobni. In to ne nekakšni vaški politikanti, ki ob kozarčku ali dveh polemizirajo o rešitvi sveta, ampak politiki iz prvih vrst v posameznih državah. Politiki, ki so soustvarjali evropsko politiko in politike držav, iz katerih prihajajo, Slovenije, Avstrije in Romunije. Thaler je bil celo dvakrat slovenski zunanji minister, Strasser avstrijski zvezni notranji minister, Severin pa je tudi bil že romunski zunanji minister, pa se zdaj ob odkritju korupcijske afere kot klop oklepa evroposlanskega sedeža. Groza! Ali je zato res nenavadno in neobičajno, da ljudje vse bolj izgubljajo/-mo zaupanje v politiko in politike? Je res čudno, da politiko ljudje vse bolj enačijo s korupcijo? Pa ne le pri nas, ampak tudi širše v Evropi, pa ne samo na stari celini. Kje piše, da so proti podkupovanju odporni domači politiki, poslanci …? Prvi mož protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je kristalno jasen, "korupcija je v Sloveniji realna težava". Prava središča moči so tam, kjer je denar, interes oblasti in interes kapitala. Zagotovo. In tega se bomo morali počasi začeti zavedati in ukrepati.

Korupcija je rakasta tvorba, ki razjeda vse države in družbe, le da so v nekaterih v boju z njo uspešnejši, v nekaterih pa očitno ne. Zakaj nismo pri nas uspešni tako kot na Novi Zelandiji ali Danskem, ki sodita v skupino najmanj skorumpiranih držav? Kaj je torej naša največja težava? Da tisti, ki sodelujejo, niso nikoli kaznovani … Bodo kazensko odgovarjali zaloteni evropski poslanci? Ivan Zidar je bil v Nemčiji zaradi korupcije pravnomočno obsojen … kaj pa politiki?