Poletje v mestu

Poletje v mestu ima pogosto nadvse negativen pomen. Saj veste, vročina in beton nista nikoli dobra kombinacija. A poletje v mestu že dolgo ni več dolgočasje in svaljkanje od sence do sence, iskanje odrešitve v javnih kopališčih in ždenje za zastrtimi žaluzijami, dokler sonce ne popusti. Ko se menda večina prebivalcev mesta odpravi za teden dni k sosedom na morje (ali za vikend v Portorož), mesto še vedno utripa dalje. Trgovine so odprte, tržnica še vedno obratuje, ceste niso zapuščene, na pošti nam še vedno dovolijo plačati kakšen račun in lokali so še vedno polni. Ljubljana mi je bolj kot kdajkoli najbolj všeč ravno poleti. Morda zato, ker polovica njenih prebivalcev emigrira, morda zato, ker lahko od dneva do večera vztrajam v sandalih, morda pa le zato, ker se nenehno hitenje konča in se ljudje po ulicah valijo tako lenobno kot pregret zrak. Da, všeč mi je poletna Ljubljana. Ulice so le za spoznanje bolj prazne kot ponavadi in prometnih konic praktično ni. Zdi se, da vsi delajo zgolj s polovično močjo in kar naenkrat je vse zagrabil virus družabnosti. Tudi mene. Ves dan bi se lahko prestavljala od ene pijače do druge (no, pravzaprav od ene kepice sladoleda do druge) in se pogovarjala. Pa sploh ne maram kofetkanju podobnih aktivnosti, zdijo se mi izguba časa in jih ponavadi stlačim čim več skupaj, da lahko z njimi opravim s čim manj "izgubljanja časa". Vedno sem rada združevala različne aktivnosti v popoln mali urnik. Tudi poleti, ampak poleti me odstopanja od "družabnega urnika" ne mečejo iz tira. Vse kave so podaljšane in vse kepice sladoleda pridejo z dvema spremljevalkama.

Poletje v mestu ima povsem svoj čar. Kazalec se po uri premika v ritmu podrsavanja opank na asfaltu in mrak se na zabavo povabi zgolj v spremstvu vonja po koruzi. Za Ljubljančane je v najbolj vročih dneh pravzaprav dobro poskrbljeno, saj se julija in avgusta odvije več prireditev kot vse ostale mesece v letu skupaj. Radovedneže je na ulici nedavno zabava Ana Desetnica, z avgustom mesto prižge smerokaz proti Trnovemu, dogodki se vrstijo tudi v starem mestnem jedru, medtem ko lahko v Tivoliju listate knjige, vadite jogo, ali pa si le ogledate razstavo fotografij na Jakopičevem sprehajališču. Če odgovorni na nacionalni in komercialni televiziji mislijo, da poleti nihče ne gleda malih ekranov in nam zato v teh dneh privoščijo zgolj tretjerazredne filme in ponovitve, potem se za nas pač toliko bolj potrudijo na mestnih ulicah. Nič hudega – tako ali tako je prevroče za sedenje pred televizorjem in prehladno za sedenje v kinodvoranah (ja, to je še ena pikra na račun klimatskih naprav).

Ignorantsko obnašanje televizijskih postaj do svojih gledalcev je poleti že obvezno, brez tega skoraj ne bi vedeli, kateri mesec je. Tudi knjižnice uvedejo poletni delovni čas, ker imamo poleti pač očitno manj časa za obiskovanje njihovih prostorov in branje, ampak nič hudega, saj vse to pripomore k vtisu lenobnosti, ki je poleti kar malce seksi. Dekleta v kratkih kratkih hlačah, sončenje zob, prijazni natakarji, ki štirinožcem prinesejo vodo in prevroče vreme, da bi se lahko kogarkoli dotikal, kar iz noči ustvari še bolj dragoceno pribežališče. O ja, rada imam poletje v mestu.