Od ideje do patenta

Podivjan, ko je kot mlad fant prepričal očeta, da mu je posodil avto, je sedel za volan, noga je bila težka in kar ni nehala pritiskati na plin, se spominja. Potem pa tema. In katastrofalne posledice, ki jih čuti še danes. "Če ne bi imel tako dobrega avtomobila, me ne bi bilo več," pojasni.

BMW-ju že leta 1987 predlagal nekaj izboljšav Da bi se nemškemu podjetju nekako "oddolžil", je na sedež podjetja v München že leta 1987 poslal nekaj pisnih predlogov za tehnične oziroma lepotne izboljšave. "Zahvalili so se mi in me povabili na ogled tovarne," pripoveduje Ažman, ki je sedež podjetja obiskal dvakrat. Predlogov, denimo za svetleči emblem ali samodejno nastavitev sedeža in ogledal že leta 1987, ni patentiral, vseeno pa je pričakoval, da ga bodo, če bodo katero od zamisli tudi uporabili, o tem obvestili. "Pa me niso. V časopisnem prispevku pa sem nato prebral, kako je BMW 750 iL opremljen prav s temi izboljšavami, ki sem jih sam predlagal," pojasnjuje. Ker so se v matičnem podjetju po še nekaj njegovih dopisih začeli sprenevedati v smislu, da nimajo arhiviranih nobenih njegovih dopisov, je za pomoč zaprosil odvetnika. Njegova želja je bila, da bi ga nemški proizvajalec prestižne znamke vključil pri reklamiranju in preizkusnih vožnjah. "Ali pa da bi mi dali vsaj kakšen popust pri nakupu avtomobila," dodaja.

Predlogov ni patentiral "Glede na to, da predlogov ni patentiral, sem mu rekel, da po pravni poti ne bova uspela. Poleg tega so bili predlogi zelo splošni, aplikacije pa so zelo konkretne. Od ideje do patenta je namreč dolga pot," pojasni odvetnik Rok Koren. Kljub temu se je v imenu stranke obrnil na BMW v Münchnu. Pojasnili so mu, da so nekatere ideje Rada Ažmana pred njim patentirali drugi. "Seveda, če bi priznali, bi namreč lahko sprožil postopek," doda Koren.

Obrnil se je tudi na direktorja BMW Slovenija Miho Ažmana. "Mislim, da je bil to prvi primer slovenskega državljana, ki je razmišljal v smeri izboljšav na avtomobilih BMW. A več kot to, da smo mu dali kontaktno številko oddelka v Münchnu, nismo mogli storiti," pove David Štupar z BMW Slovenija.

Po nekaterih podatkih naj bi o isti stvari isti trenutek na svetu razmišljalo kar dva tisoč ljudi. Zato je pomembno, da svoje ideje realiziramo zelo hitro oziroma da skušamo idejo pravočasno in pravilno patentirati.

Več kot leto in pol za patent "Patentna prijava se objavi po 18 mesecih od njene vložitve in hkrati se podeli patent. Do izteka devetega leta mora prijavitelj uradu predložiti pisno dokazilo, da je njegov izum ob dnevu vložitve patentne prijave nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Ugotovitvena odločba se izda dva meseca po vložitvi popolne vloge zanjo," pojasnjuje Helena Zalaznik, vodja sektorja za patente na uradu za intelektualno lastnino.

Presenetljivo je, da glede na statistične podatke po številu prvih patentnih prijav Slovenci sodimo v prvo polovico med evropskimi državami. Kljub temu je, poudarja Zalaznikova, tako kot drugje po svetu, izjemno tržno uspešnih izumov sorazmerno malo. "Za vložitev patentne prijave zgolj ideja ni dovolj," se na Uradu strinjajo z mnenjem odvetnika Korena. "V patentni prijavi je treba izum nedvoumno opisati, tako da je razumljiv povprečnemu strokovnjaku z zadevnega področja tehnike do te mere, da je ponovljiv oziroma da ga lahko uporabi. Ni pa ga treba razviti," dodaja Zalaznikova. To pomeni, da je patent mogoče pridobiti na osnovi pravilno opisane zamisli brez gotovega izdelka.