Očitno se bo referendumski val nadaljeval

V zakonodajnem postopku se v zakonu o medijih lahko še marsikaj spremeni in dopolni, za družinski zakonik pa je že zbranih več kot dvaintrideset tisoč podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. Zato je pričakovati, da bodo pobudniki zlahka zbrali potrebno število podpisov. Vendar ne kaže spregledati tistih, ki izvedbi referenduma o družinskem zakoniku nasprotujejo: po objavljeni anketi je takih kar 66,1 odstotkov. Poskus spremembe referendumske zakonodaje, ki bi izločil poslanke in poslance kot pobudnike referenduma, določitev potrebnega števila udeležencev za veljavnost referendumske odločitve in omejitev tem, o katerih je mogoče razpisati referendum, je propadel, pa čeprav je dobro znano, da smo edini, ki smo se lahko na referendumu izrekali o pokojninski reformi ali da je večina odvzela možnost enake obravnave samskim ženskam. Podpiram vse tri predlagane spremembe, ker se je znova pokazalo, da se zaradi odprave diskriminacije manjšine večina čuti ogroženo, za kar ni nobenega racionalnega razloga. Zdaj zagovornikom sprejetega družinskega zakonika ne preostane nič drugega kot zahtevati presojo ustavnosti referendumske pobude.

Kako bo odločilo Ustavno sodišče? Ne vem, vem pa, kakšni cilji so bili pred pripravljalci zakonika in na katera načela je oprt zakon, ki ima tristo devet členov, čeprav je na referendumu mogoče z eno besedo zavrniti vse, tudi tisto, s čimer večina soglaša, in čeprav tudi ta priznava, da novi zakon potrebujemo. Zame je zelo pomembno, da je večina strokovne javnosti zakoniku priznala, da sledi življenjski realnosti in torej uzakonja družino, kakršno živimo, z vsemi različnostmi in ne vztraja samo pri enem tipu družine, kar bi pomenilo nedopustni ekskluzivizem.

Zakaj sem prepričana, da bi Ustavno sodišče tega referenduma ne smelo dopustiti? Družinski zakonik odpravlja neustavnost presojanih določil zakona o istospolni partnerski skupnosti, zdaj pa Ustavno sodišče presoja celotni zakon. Sicer vem, da to ni ključni argument, ker je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uveljavil dve odločbi Ustavnega sodišča, pa je bil referendum dopuščen. V zakoniku so urejena pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev, dopuščene pa so samo enostranske posvojitve, to pa pomeni, da je lahko posvojen samo tisti otrok, ki ima v partnerski skupnosti enega od bioloških staršev.

Družinski zakonik je oprt na temeljno načelo družinskega prava, to je načelo varovanja koristi otrok. In zato je zame bistveno, ali je ob zavrnitvi zakonika mogoče govoriti o tem, da je za vse otroke zagotovljeno učinkovito izvajanje načela varovanja koristi otroka. Ker enostranske posvojitve ne bodo uveljavljene, otrok v istospolni partnerski skupnosti ne bo v enakem položaju kot otrok v drugih dvostarševskih družinah. Ali je to dopustno? Ne. Zakon mora zagotoviti pravno varnost vsem otrokom.