Mitja Rotovnik: Himne ne bi spreminjal

Vas je kdaj zamikala kariera na odru? Svoje kulturno življenje sem kot otrok začel prav na črnuškem amaterskem odru, ko sva z bratom Borom nastopala v Finžgarjevi igri Veriga. Tu sem do svojih dvajsetih odigral še nekaj vlog, še več pa v lutkovni skupini Učiteljišča, kjer smo bili ena od najpopularnejših ekip v Ljubljani in okolici. Dolga leta sem se moral proti svoji volji učiti klavir, zanimali pa so me pozavna in bobni. Kariera na odru pa me ni nikoli zanimala. Direktor Cankarjevega doma ste že več kot četrt stoletja. Kaj bi v tem obdobju poudarili kot svoj največji dosežek? Zanimivo vprašanje! Morda to, da se noben od številnih sodelavcev na šestih odrih z zelo zahtevnimi produkcijami in ob izvedenih 41.500 prireditvah ni smrtno ponesrečil ali resneje poškodoval. To je notranja travma vseh direktorjev odrskih in filmske umetnosti po vsem svetu. Gostili ste že veliko svetovnih umetnikov. Kateri je naredil največji vtis na vas? Še težje vprašanje. Morda bi se odločil za Luciana Pavarottija, že zato, ker je prišel v Ljubljano za teden dni in ker sem ga v zvezi s pripravo programa moral obiskovati tudi v Modeni. Izjemen človek in umetnik. Vedel je, da ga ne moremo plačati, zato mi je njegov agent rekel: "Zberite, kolikor boste zmogli, odbijte vse stroške njegovega prihoda in bivanja v Ljubljani, kar ostane, bo njegov honorar." Sanjska ponudba in sanjski sklep sicer zavoženega evropskega meseca kulture v Ljubljani leta 1997. Največ po zaslugi takratnega župana. Za katero vlado doslej bi rekli, da je imela največ posluha za kulturo? Razen prve vse, vsaj v tem smislu, da nobena, tudi prva, ni dopustila sesutja kulturne scene, kot so jo zlasti v devetdesetih letih sesule vse vlade postsocialističnih držav. Kateri medij vam je najbližji: TV, radio, internet, časopis? Časopisi s sobotnimi prilogami, absolutno najboljši tednik v Sloveniji – Mladina in potem televizija. Po svoje dopolnite stavek: Naj sosedu ... … rastejo debelejši krompir, lepša jabolka in bolj sladko grozdje. Ko smo že pri sosedih, ob vsem spoštovanju staroste naše literature himne ne bi spreminjal, v njej je kar prava Prešernova kitica. Najboljša. Raje dobro jeste ali dobro pijete? Jem, obožujem italijanski jedilnik in veliko zelenjave. V brokoli sem zaljubljen, pa v bučke, endivijo ... Ste ljubitelj športa. Za koga navijate? Sem aktiven odbojkar, plavalec in reden tekač po Rožniku. Oba ljubljanska nogometna kluba sta tako slaba, da sem zanju nehal navijati. Nič manj ni slaba košarkaška Olimpija. Za Domžale pa nekako ne morem navijati. Ostanejo mi torej posamezni uspešni športniki Tina, Jerman, Mitja, Peter in Petra, v zadnjem času ACH Volley ter seveda nogometna in košarkaška reprezentanca. V čem se ljudje najbolj motijo o vas? Toliko časa sem že na svetu, tako premočrten sem, da me okolica pozna tako dobro, da se o meni sploh ne moti več. Morda grem komu na živce zato, ker sem brez dlake na jeziku in zelo kritičen.