Milijarde za naš evro

Pomoč Grčiji je bila nujna. Ne zato, ker bi se lahko svet sesul, če Grčiji ne bi pomagali. "Cilj privarčevati šest milijard evrov v enem letu je zahteven, vendar pa ponazarja resnost naših namenov," je ob predstavitvi predloga proračuna v spodnjem domu irskega parlamenta dejal finančni minister Brian Lenihan. Po njegovih besedah se Irska takšnemu varčevanju ne more izogniti, če ne želi bankrotirati. Dejstvo pač je, da si nihče ne predstavlja, kako bi bilo videti, če ali ko država razglasi bankrot. V tem primeru bi bilo vredno razmišljati vsaj o tem, da bi upniki dokončno ostali brez posojenih sredstev, kar pa je najbrž tudi eden od možnih razlogov za nujnost solidarnega ravnanja. Grške grehe pač plačujemo vsi, ker pač vsi želimo svoj denar nazaj. Tako bo tudi z grehi irskih bank.

Kdo bo naslednji? Nemara je res le še vprašanje, kdaj bo naslednja država zaprosila za pomoč. Načeloma naj bi bila to Portugalska, za njo morda Španija. Pomislite, reševanje enega od petih največjih gospodarstev v Uniji. Navadno je tako, da je pravočasno reševanje težav bistveno uspešnejše, predvsem pa cenejše, če je opravljeno v primernem času. Poleg tega mora biti celovito. Nemara za evropsko sedemindvajseterico pomeni v prihodnjem letu soočenje z novimi reševalnimi paketi za že omenjeni Portugalsko, Španijo, nemara celo za Italijo in Belgijo. Slednji se spopadata predvsem z visokim dolgom, ki bo v naslednjih letih presegel vrednost BDP držav. Medtem denimo Španija ostaja žrtev visoke brezposelnosti, ki naj bi šele v naslednjih dveh letih padla pod 20 odstotkov.

Očitno se obeta še nekaj kriznih let, pri čemer bo bržčas ob nizki gospodarski rasti še najbolj trpel realni sektor, da o socialni varnosti ali pravicah sploh ne razmišljamo. Logika finančnega sveta ne vidi nikakršnih možnosti za resnejše spremembe v poslovanju. Ideja, ki jo je zakuhal nekdanji nogometaš Eric Cantona, češ, da naj bi vsi varčevalci z bank dvignili svoje prihranke, kar naj bi uničilo bankirje, je očitno naletela na malo podpore. A se nedvomno dotika ključne postavke sodobnega finančnega poslovanja, v katerem praktično vsi akterji v procesu vstopajo v transakcije brez celovitega kritja. To dejansko pomeni, da misel še zdaleč ni naivna in da izhaja iz resnih temeljev. S poudarkom, da v svetu poceni kreditov drugačnega delovanja praktično ne poznamo.

Evropska politika si v teh dneh in tednih bolj beli glavo s tem, da bi pomirila finančne trge, ki preprosto nočejo verjeti, da bosta paketa pomoči za Irsko in Grčijo delovala. Vsaka nadaljnja, uradna razprava je za zdaj izključena. Kar nikakor ne pomeni, da je ni in da nevarnost ne obstaja.