Manca Košir: Širim svetlobo temi navkljub

Ali se spomnite, katera je bila prva knjiga, ki ste jo kupili? Spominjam se, kako se je profesor filozofije na moji gimnaziji – pa tudi sošolke in sošolci – norčeval iz mojega navdušenja nad zame eno najpomembnejših knjig, ki sem jih kupila – Poker Tomaža Šalamuna. No, zdaj je pa Šalamun najbrž najbolj znan slovenski pesnik v svetu in ne bi bila presenečena, če bi dobil Nobelovo nagrado. Najlepši spomin iz časa študija? Bila sem že mama, imela moža umetnika, ki ni nič zaslužil, morala sem delati … Eden najlepših spominov so ure filozofije pri profesorju Tinetu Hribarju in res super sošolke (pokojna Slava Partlič, nepozabna!) in sošolci, še danes sem jih vesela, kadar se srečamo. Po svoje dopolnite stavek: Naj sosedu ... … dobro gre in naj ne pozabi, kako pomembno je imeti dobre sosede. Najpomembnejši vir informacij − tisk, televizija ali internet? Knjige! Kako si napolnite baterije po napornem dnevu, tednu, mesecu? Z branjem v samoti in tišini, sprehodi v naravi in pogovori same s seboj, igranjem z vnuki, služenjem v hospicu, obiskovanjem študijskih krožkov Beremo z Manco Košir, z druženji s prijateljicami in dragim b. m. in tako dalje. V čem se ljudje najbolj motijo o vas? Tisti, ki me hočejo razporediti v kak predalček, se hudo motijo! Tisti, ki vedo, kaj mislim in občutim, so namreč silno redki … Česa se najbolj bojite? Bojim? Hm, želim si, da bi bili moji otroci in vnuki zdravi in da bi Sloveniji in lepemu planetu Zemlja v celoti dobro šlo. So trenutki, ko se bojim, da zaradi pohlepa in sebičnosti ne bomo uspeli ohraniti medčloveških vezi in narave, a to so le šibki trenutki. Sem optimist, ki zaupam in vedno znova upam! Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu ste najbolj ponosni? Na to, da vsak teden še vedno z enakim veseljem pišem kolumne, čeprav sem večkrat utrujena. Da radostno dežuram v hiši hospica, čeprav imam vabilo za kosilo s predsednikom uprave pomembnega podjetja, ha, ha … Da bralni krožki tako lepo delujejo. Da širim svetlobo temi navkljub. To je namreč oblika upora, v katerega verjamem.