Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
17. 2. 2011,
15.42

Osveženo pred

10 years, 6 months

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 17. 2. 2011, 15.42

10 years, 6 months

"Ljudje imajo kriminalce radi"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
"Službo in dobrine na eni strani nudi država, na drugi organizirani kriminal. Država mora biti boljša, ponuditi mora več dobrin," je za SiOL dejal strokovnjak za organizirani kriminal Bojan Dobovšek.

Dr. Bojana Dobovška s fakultete za varnostne vede izjava mafijskega skesanca, da je Slovenija raj za mafijo, ni presenetila. Smo dovolj varni in turistični, da se pripadniki organiziranih kriminalnih združb tu lahko skrijejo, in imamo tako slab nadzor nad finančnimi tokovi, da lahko tu operejo svoj denar, pojasnjuje.

Vendar se Slovencem ni treba bati, da bomo na cesti izsilili mafijca. "Ti ljudje so povsem normalni ljudje, sploh ti, ki so prišli v drugo fazo razvoja organiziranega kriminala, v gospodarstvo. Ni bojazni, da bo tako, kot vidimo v filmih," je dejal.

Povedal je tudi, da bi morala notranja ministrica Katarina Kresal javnosti dati las, če je želela verodostojno dokazati, da ne uživa kokaina.

Vi ste obstoj "mafijskega raja v Sloveniji" povezali s toleranco v slovenski družbi do neformalnih omrežij, izogibanja davkov, dela na črno … Kako pomembno je, da običajen državljan vidi povezavo med tem, da ne plača davkov od oddajanja stanovanja ali da priskrbi službo sorodniku, in tem, da se po državi sprehajajo ljudje, ki nezakonito služijo milijone?

Organizirani kriminal je v sodobni družbi s klasične kriminalitete, drog, prostitucije prešel v gospodarstvo. Kriminalci so kupovali nepremičnine, prevzemali lokale, prali denar in podobno. Skozi celotno zgodovino se kriminalec pojavlja kot nek "Robin Hood", ki ljudem nudi usluge, tisto, kar jim država ne nudi, ali pa jim nekaj nudi ceneje. Ljudje imajo kriminalce radi. V Italiji je značilno, da če potrebuje otrok službo, gre starš do "Dona", ki obvladuje tisto območje, in naslednji dan dobi otrok službo. Isto se dogaja na Balkanu. Imeli smo pomanjkanje kave, kavbojk, ampak vsi smo vse imeli. Obstajal je črni trg, ki ga je že takrat obvladoval neke vrste organizirani kriminal, samo v drugačni obliki. Z osamosvojitvijo se je to obnašanje premaknilo v neko novo komponento, v trend izogibanju davkov. To vidimo v obnašanju naših elit. Elite skrivajo denar, najprej v Luksemburgu, v Avstriji, na Cipru, zdaj, ko so organi odkrivanja začeli z nekimi akcijami, pa že dlje, na Kajmanskih otokih. Ljudje vidijo, kako se elite obnašajo, in se obnašajo enako.

Če je pomembna občutljivost do tega, kako vidite odziv predsednika Danila Türka, ki o tem ne želi dajati izjav, niti ne želi pojasniti, zakaj ne?

Elite bi morale dati zgled s svojim obnašanjem. S transparentnim obnašanjem, razkritjem, s kom se družijo, koliko premoženja imajo, kako so ga zaslužile, celotne karierne poti.

Ena od razlag izjave, da je "Slovenija raj za mafijo", je bila, da so mafijci Slovenijo uporabljali za počitniško destinacijo. Vendar Slovenija ni sinonim za razkošni turizem. Zakaj si tu želijo preživljati čas mafijci, ne pa na primer bogate slavne osebe?

Slovenija je primerna, ker je zelo razvita država v EU, je zelo varna in je zelo blizu Italije. Med koskami kriminalnih organizacij nenehno poteka boj za prevlado in boj za teritorij. In potem se mora kdo umakniti na varno. Slovenija je varna država, ima vse privilegije turističnih destinacij, ni pa veliko omenjena v medijih, kjer bi ti ljudje bili prej ali slej razkriti.

So v Sloveniji kriminalne organizacije iz več držav našle nek način soobstoja?

Slovenija je zanimiva, ker je na križišču poti. Je na balkanski poti in na znameniti transportni poti Barcelona–Kijev, zanimiva za vse ruske in italijansko mafije, balkanske in druge kriminalne skupine. V Sloveniji imamo ravno toliko turistov, da se da skriti med njimi. Moramo vedeti, da ti kriminalci tukaj ne storijo nobenih kaznivih dejanj. Morebiti, če začnejo prati denar ali se vpletajo v kakšna druga gospodarska kazniva dejanja z investiranjem kriminalno zasluženega denarja. Vendar to spet ni rečeno, da so kazniva dejanja.

Iz poročanja v zadnjih dneh o hišah na obali, jasno izhaja sum, da tukaj perejo denar.

Že dlje opozarjam, da je treba slediti tokovom denarja. Naše inštitucije, ne samo policija, ampak tudi finančne, morajo začeti nadzorovati vse finančne transakcije in slediti nezakonitemu denarju. Seveda je potrebno sodelovanje z mednarodnimi inštitucijami.

Verjetno mafijci tukaj ne preživljajo časa samo v igralnicah in zdraviliščih. Kaj konkretno delajo v Sloveniji?

Če si nekaj časa v neki državi, na začetku res samo zapravljaš denar, potem pa ti je v interesu, da ta denar plemenitiš. Zato se potem začnejo ukvarjati s kakšnimi zakonitimi ali polzakonitimi posli. V vsaki državi, sploh zdaj v obdobju recesije, je interes po investiranju denarja. Hitro najdemo nekega podjetnika ali celo beloovratniškega kriminalca, ki je pripravljen delati kakšen posel s temi ljudmi. Slovenija je primerna za takšno investiranje, sploh zaradi šibkih finančnih inštitucij.

Rekli ste, da se najdejo slovenski beli ovratniki, ki tujim mafijcem pomagajo pri poslu tukaj … To je ključna težava vrednot. Mi smo postavili vrednote, da moraš že zelo mlad zelo veliko zaslužiti. Imamo cel kup mladih politikov, mladih povzpetnežev. Vrednote, ki smo jih postavili, gredo v to smer, da mlade, ki imajo po fakulteti nizke plače, hitro premami kriminal, ki jim ponudi denar, da poleg svoje dejavnosti za druge opravijo še neko nezakonito ali polzakonito delo. In to bo kakovostno opravljeno, saj je bil ta človek šolan za to. Moramo vedeti, da je organizirani kriminal najprej vse delal na silo, zdaj pa raje podkupi, človek pa temu ustreže z večjim zadovoljstvom.

Težava je v tem, da država ne ponudi močne alternative mladim, da bi našli perspektivo v zakonitih poslih?

Najnovejše teorije gredo v to smer, da imamo formalni trg, ki ga nadzira država, in neformalni trg, ki ga nadzira organizirani kriminal. Ta dva elementa sta zdaj konkurenčna. Službo in dobrine na eni strani nudi država, na drugi organizirani kriminal. Država mora biti boljša, mora ponuditi več dobrin, po boljši ceni in boljše pogoje za delo.

Je sklep, da je med Slovenci, ki pomagajo tujemu organiziranemu kriminalu, več odvetnikov, pravilen?

Odvetniki so se po raziskavah neformalnih mrež v Sloveniji pokazali kot tisti, ki imajo zelo veliko denarja, ga investirajo in ga skušajo prek različnih transakcij prikriti. Do neke mere so zelo zanimiva struktura za preučevanje.

Bi lahko rekli, da so naši tajkuni povezani z mafijci, ki živijo v Sloveniji?

Moramo vedeti, da imamo dobre in slabe neformalne mreže. Dobre so tiste, ki so odprte, ki omogočajo transparentnost, izmenjavo informacij navzven, slabe pa so zaprte. V te se vpletajo tudi organizirani kriminalci, ravno zato, ker imajo veliko denarja in ga želijo investirati, zaprte mreže pa so voljne in imajo željo pridobiti čim več denarja. Se mora običajen Slovenec bati, da bo na cesti izsilil mafijca ali da bo njegov naslednji sosedski spor spor z mafijcem?

Ne. Te bojazni ni. Ti ljudje so povsem normalni ljudje, sploh ti, ki so prišli v drugo fazo razvoja organiziranega kriminala, v gospodarstvo. Tudi mafijci se znajo lepo obnašati, se častno obnašajo. Po zgodovinskem izvoru te besede je to nek časten ugleden človek. Ni bojazni, da bo tako, kot vidimo v filmih.

Nekoč ste dejali, da moramo za ugotavljanje, kdo je v Sloveniji v središču omrežij, pogledati, kdo je najbogatejši. Vendar ste takoj opozorili, da si pri tem ne moremo pomagati z lestvicami najbogatejših ljudi. Kdo je najbogatejši?

Ne vem. Dalo bi se pogledati v to, če bi imeli nadzor nad finančnimi tokovi v tujini. Tisti, ki imajo najbolj transparentno premoženje, ni rečeno, da so najbogatejši, tisti so ga ponavadi tudi precej zakonito zaslužili. Bolj problematično je služenje na hitro, brez računov in pa s povezavami s tujino, ko gre denar ven.

Torej je prav, da se nam oglasijo alarmi, ko slišimo za Lichtenstein in Ciper? Tukaj je ključna težava, da tudi svetovne elite nimajo interesa, da bi uvedle transparentnost nad računi v teh bankah. Tudi pripadniki svetovnih elit, ki bi lahko začele akcije, da bi se te davčne oaze zaprle, imajo svoj denar tam.

Decembra smo bili priča neobičajnemu nastopu javnosti do ministrice Katarine Kresal, naj razjasni, ali jemlje droge. Kako gledate na to?

Če se nekdo hoče iti odprto, transparentno politiko, mora sam predložiti dokaze, kaj in kako je delal. Meni bi se zdelo normalno, da bi predložil takšne dokaze, ki bi bili verodostojni, ne pa samo delne. Razkril bi vse, takoj, in sam povabil medije, da imajo možnost to preveriti. Meni bi bilo verodostojno, če bi nekega lepega dne ves parlament šel na odvzem krvi, skupaj z novinarji, in bi videli, kaj je resnica.

Kakšni bi bili po vašem mnenju rezultati? Rezultati v Italiji, ko so jemali vzorce urina na straniščih, so bili katastrofalni. Glede na to, kaj se govori, da je danes kokain droga elit, bi lahko to ravno s takšnim dejanjem zavrnili.

V domnevno nezakonitem poslovanju Hypa se večkrat pojavi tudi ime Miro Senica. Kaj dejstvo, da je njegova partnerica Katarina Kresal ministrica za notranje zadeve, pomeni za preiskavo?

Tukaj je ključen ta konflikt interesov. Vedno sem govoril, da je treba, preden se nastopi neka funkcija, rešiti družinska in druga razmerja, kdo bo prevzel kakšno funkcijo. Kakor hitro pride do konflikta interesov, morajo osebe same ukrepati tako, da se ta konflikt interesov odpravi.

Ste v svojih raziskavah ali iz poročanja medijev zaznali, da obstaja problematično neformalno omrežje okoli odvetnika Senice?

Kar so pokazale raziskave in kar je znano iz medijev, se je pridružil omrežju Yes, ki je eno od takšnih zaprtih omrežij, v katero ne more vsakdo vstopiti.

Katero omrežje je močnejše, njegovo ali omrežje, če ste ga zaznali, okoli Milana Kučana ali Janeza Zemljariča?

To težko rečem, ker takšnih raziskav nismo delali. Vsekakor ima tisto omrežje, ki je zgodovinsko daljše, več moči, ker ima širše razvejano mrežo.

Je zaradi povezav med Senico in Kresalovo izid preiskave afere Hypo sploh lahko kredibilen?

Če bodo inštitucije, ki so za to pristojne, delovale strokovno in neodvisno ter bodo rezultati dostopni tako novinarjem kot civilni javnosti, da jih bodo lahko preverili.

Ne spreglejte