Ljubo Germič, novi predsednik državnega zbora

Nekonflikten, vztrajen in natančen. Tako Ljuba Germiča, kemijskega tehnologa in nekdanjega učitelja in ravnatelja Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše opisujejo njegovi sodelavci. Ima vse lastnosti poslanca, ki ga mediji le redko opazijo: ni bil vpleten v nobeno afero, ne komentira stvari, na katere se ne spozna, in ne išče pozornosti medijev s sočnimi izjavami. "Kot da ne bi bil iz LDS" Da je Ljubo Germič resnično neproblematičen poslanec, kaže široka podpora med poslanci, saj o njem na petkovi izredni seji, na kateri so glasovali o nasledniku Pavleta Gantarja, nismo slišali praktično nič slabega. Poslanci SNS so tako med utemeljevanjem glasovanja ponavljali, da je Germič tako neproblematičen, kot da sploh ne bi bil član LDS, medtem ko so mu poslanci SDS podporo odrekali zgolj zaradi članstva v koaliciji. Jožef Jerovšek mu je na primer odrekel podporo, ker naj bi ga bilo za funkcijo v času Pahorjeve vlade škoda. Nepovezani poslanec Alojz Posedel je hvalnice Germiču komentiral z opazko, da se je verjetno moral kandidat vmes nekajkrat uščipniti, če še živi, če ni bil to že pogreb. "Grozni profesor" in evropski poslanec Germič, rojen leta 1960, je po izobrazbi inženir kemijske tehnologije. Podiplomsko se je izpopolnjeval na Nizozemskem, bil je asistent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, v tovarni dušika Ruše pa je delal kot tehnolog. Največji vtis je očitno pustil kot profesor kemije na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše, kjer se je srečal tudi z enim od bodočih poslanskih kolegov. Kot je ob petkovi razpravi povedal poslanec SD in nekdanji družboslovno usmerjeni dijak gimnazije Ruše Matevž Frangež, je Germič kot učitelj kemije dvignil raven zahtevanega znanja, zaradi česar je Frangež takrat organiziral "dijaški punt" proti temu groznemu profesorju Germiču. Leta 1997 je prevzel mesto ravnatelja gimnazije, leta 2000 pa se je podal v poklicno politiko, ko je bil prvič izvoljen v državni zbor. Leta 2003 je odpotoval v Bruselj kot opazovalec v evropskem parlamentu, kjer je do prvih evropskih volitev v Sloveniji opravljal delo poslanca. "Rdeči svinčniki delajo" Ko smo o Germičevem načinu dela spraševali njegove sodelavce, so nam ti zaupali, da je Germič še vedno izjemno zahteven do svojih sodelavcev, da ve, kaj hoče, da je sistematičen in da vztraja pri dopolnjevanju predlogov zakonov in drugih dokumentov, dokler ti niso takšni, kakršne si želi, in primerni za nadaljnjo obravnavo. Pedagoškega pristopa naj ne bi opustil. "Rdeči svinčniki delajo," nam je v smehu zaupal njegov sodelavec. "Pri vsakem stavku, pri vsaki povedi je želel vedeti, na katerih virih temelji trditev. Vsaka stvar je morala imeti rep in glavo in pri tem ni popuščal." V svojih dosedanjih treh mandatih se je kljub izobrazbi iz kemije posvečal predvsem socialnim temam. Veliko je delal na zdravstveni in pokojninski reformi, ukvarjal se je z zakonom o malem delu, veliko časa je posvečal tudi družinskemu zakoniku, kjer je tako kot drugi poslanci LDS nasprotoval kompromisni različici. Izjemno občutljiv naj bi bil za invalidsko problematiko, pri padli pokojninski reformi pa se je zavzemal za upoštevanje vojaščine pri računanju delovne dobe. Razprave bodo zdaj daljše Germič ni zagovornik velikih in obsežnih sprememb, ki potem zaradi pomanjkanja soglasja padejo, temveč zagovarja racionalen pristop, kjer je treba poiskati najnujnejše spremembe, ki imajo široko podporo, jih postaviti kot izhodišče, šele nato pa poiskati dodatne spremembe, ki bi jih lahko dodali izhodiščnim. Njegovi sodelavci ob izvolitvi na mesto predsednika državnega zbora napovedujejo daljše razprave ob sprejemanju odločitev, predvsem pa natančnost, sistematičnost in "hladno racionalnost". Germič je v državnem zboru že tretji mandat, zato je dobro seznanjen s postopki in procedurami, kljub temu da bo predsednik državnega zbora manj kot eno leto, pa njegovo delo ne bo lahko, saj bo za razliko od Gantarja mesto predsednika državnega zbora prevzel kot član manjšinske koalicije.