Le hvala

To se je prej ali slej pač moralo zgoditi, modrujejo številni. Pionirji namreč v svojem času niso vedno najbolj zaželeni, še manj priljubljeni. Očitno tudi v tem primeru ne. Pa ne, ker vztrajni in trmasti premier Borut Pahor, ki je pred slabima dvema letoma precej vzneseno napovedal dokončen konec političnemu kadrovanju, ne bi imel zaupanja v delo sedmih kasovcev, ki jih je vodil ugleden ekonomist, v njegovi ekipi so skoraj zastonj delovala zelo priznana slovenska imena na področju iskanja najbolj primernih kadrovskih resursov. Nikakor ne! Bolj zato, ker so strankarski apetiti še vedno primarni in edini zares pomembni generator slovenske politike. Tako pač je, takšna je slovenska politična stvarnost. Prek nadzornih svetov lahko stranke odločilno kreirajo poslovno, razvojno in siceršnjo politiko državnih ali večinsko državnih podjetij, zavodov in drugih državnih ustanov. Politika zato kratko malo ni mogla spustiti iz rok tako pomembnega kadrovskega aduta. Ja, halo? Kam bi pa prišli, če posamezni ministri in njihovi prišepetovalci ne bi imeli več glavne besede pri imenovanju nadzornikov, posledično tudi prvih imen velikih državnih sistemov, pa če so izbranci dobri ali morda tudi ne. To niti ni pomembno. Edino, kar je pomembno, je, da so kandidati naši, pa naj stane, kolikor hoče. Ta uveljavljeni način političnega oziroma strankarskega razmišljanja in kadrovanja nikakor ne velja zgolj za aktualno vlado, nič boljša pri nastavljanju "svojih" ni bila niti Janševa, prav tako ne vlade pred njo. Ampak JJ vsaj ni obljubljal kadrovske higienske spremembe, BP pač!

Gospod premier, verjamem, da ste imeli zelo plemenit namen, ampak uresničitev ni vedno tisto, kar si človek zamisli in morda celo zelo resno verjame. In prav to se je zgodilo. Ekspresna razrešitev nadzornikov HSE, ki so nespretno in "nezakonito" razrešili Boruta Meha, da bi pozneje kar sam odstopil za protiuslugo, je odnesla tudi kadrovsko-akreditacijski svet z vso svojo nepolitično kadrovsko prakso. Kolateralna škoda z nadzorniki pošte zdaj sploh ni več pomembna. Nič ne pomaga, da gospodarska ministrica zagotavlja, da je nujno razrešitev nadzornikov HSE povzročila nezakonita razrešitev Boruta Meha na čelu HSE. Škoda je narejena, poti nazaj preprosto ni več. Nekdanji nadzorniki HSE so preteklost, prav tako tudi Borut Meh, gotovo pa je že preteklost tudi KAS. Bogomir Kovač, ki mu je predsedoval, se lahko le razočarano vpraša, ali je bilo njihovo delo zares povsem zaman. Stran vržen čas, ko so ure in ure tehtali in iskali najprimernejšega oziroma najprimernejše kandidate za odgovorna nadzorniška mesta. "V številnih primerih manj pomembnih državnih podjetjih je vlada pri imenovanju nadzornikov upoštevala nominacijo kandidatov KAS, zalomilo pa se je v velikih sistemih, ko so politični interesi vlade prevladali nad strokovnimi argumenti." Da, prav to se je zgodilo. HSE, ki ga čaka pregrešno drag projekt šestega bloka v šoštanjski termoelektrarni, končne cene ne more napovedati nihče niti vedeževalec, pa že zdaj je vsaj 1,2 milijarde evrov, je pač razdelil slovensko javnost, energetiko in politiko.

SD in Zares sta se spopadli, kazalo je celo na interpelacijo proti gospodarski ministrici, verjetno sta se Pahor in Golobič nekajkrat zelo grdo pogledala, si izmenjala nekaj krepkih, ampak potem vse tiho je bilo. Interpelacija je pozabljena, politiki obeh strank so umirili strasti, vsaj za oči javnosti. Kdo je poraženec, kdo zmagovalec v merjenju moči, ni znano. Zagotovo pa je res, da je KAS po razrešitvah v HSE ostal le še zelo lepa in všečna politična ideja. In zato so kasovci nepreklicno odstopili. Strokovno kritje za politične kadrovske rešitve vlade, je vladno razumevanje KAS ogorčen ocenil njegov že nekdanji predsednik Bogomir Kovač. Verjamem, da je bil pri svojem delu deležen številnih kritik politikov, da o pritiskih ne izgubljam besed. Tisto pomembno, kar je KAS morda dokazal, je, da je mogoče tudi drugače kadrirati. Strokovnjake in poznavalce posameznih področij na prava mesta. Pa če je vladi to prav ali ne. Vprašanje je le, kako bodo aktualna vlada oziroma zlasti njen prvi mož Pahor zdaj nadaljevali, kako bo uspel zajeziti pogosto nemogoče velike in nerazumne strankarske kadrovske apetite. KAS je bil namreč njegov projekt! Saj se ne vračamo v čase "preizkušene strankarske kadrovske aritmetike", ki je po želji postavljala in odstavljala nadzornike in vodilne v državnih podjetjih. Se motim?