Sreda,
30. 3. 2011,
12.04

Osveženo pred

9 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 30. 3. 2011, 12.04

9 let, 5 mesecev

Ko tudi otroci niso več sveti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Groza, nemoč in žalost se je v teh dneh naselila v srca vseh, ki s(m)o podoživljali tragedijo v enem od stanovanjskih blokov v Štepanjskem naselju.

Kako je sploh mogoče, da se nekdo tako spozabi, da sodi nič krivi petletni hčerki in potem še sebi? Nekdanji policist je zaradi spora z nekdanjo partnerico hčerko vrgel iz devetega nadstropja in potem še sam skočil v gotovo smrt. Nesrečna hči, ki je očeta, ki naj bi jo imel zelo rad, v najtežjem trenutku menda prosila – Oči, saj me ne boš vrgel čez balkon? – je včeraj v kliničnem centru po dveh dneh izgubila bitko za življenje. Kaj je očitno "nepoboljšljivega" prenapeteža tako raztogotilo, da se je tako znesel in sodil tudi sebi, ostaja skrivnost. Strokovnjaki pravijo, da ni jasno, kaj se plete v glavah samomorilcev, ko se odločajo in impulzivno odločijo za zadnji korak. Gotovo pa je tudi empirično dokazljivo, da smo Slovenci zelo zamorjen, melanholičen narod, močno nagnjen k samomorilnosti. Po številu samomorov smo v evropskem vrhu, statistično zaradi samomora v Sloveniji vsakih 20 ur umre en človek … Žalostna resnica! Vendar tragedija na Zaloški ni odprla le že ničkolikokrat odprtega in spet zaprtega vprašanja samomorilnosti slovenskega naroda. Oče se je žal znesel tudi nad ljubljeno hčerko, ker se je znova sporekel z nekdanjo partnerico, ki je obvestila policija. Tako kot gasilci je ta prispela precej hitro, ampak možje v modrem očitno niso uspeli prepričati nekdanjega kolega in zgodila se je tragedija.

Dvainštiridesetletnik ni prvič, ampak zagotovo zadnjič, z nasiljem poskušal reševati svojih nakopičenih težav. Da je bil agresivne narave, zelo nagle jeze, zelo, zelo dobro vedo tudi njegovi nekdanji policijski kolegi. Zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem, je bil že v preteklosti kaznovan in na koncu tudi odpuščen iz policijskih vrst. Svojo nekdanjo ženo je pretepal, tako da je poiskala pomoč celo v varni hiši v Novem mestu. Zdaj je prav zaradi nasilnega ravnanja prestajal večletno zaporno kazen in bil na pogojnem odpustu iz zapora. Pogojno je bil torej na "svobodi", ki mu jo je po večkratnih prošnjah decembra lani le odobrila komisija za pogojni odpust. Za božjo voljo, a kazenske kartoteke obsojenca pa niso poznali? Halo? Ali res niso poznali vseh poti in stranpoti nasilništva nekdanjega policista? Ali pa je bil prav zaradi tega morda deležen drugačnega "tretmaja" kot drugi, običajni nasilneži? Kje je bila konec koncev svetovalka s centra za socialno delo Moste-Polje, ki mu je bila z odločbo okrajnega sodišča določena za varstveno nadzornico?

Zdaj vsi vpleteni strižejo z ušesi in zbegano sprašujejo, kako se je kaj takega sploh lahko zgodilo, ko pa so se umrli, njegova hčerka in partnerica tako dobro razumeli … Ampak tragedija se je vseeno zgodila! Kje ste bili vsi organi in inštitucije, ki bi jo lahko in seveda morali preprečiti, zdaj pa bi si spet najraje umili roke? "Nihče ni nič kriv, ker nihče ni nič predvidel, ampak zgodilo pa se je." Tako kot se je žal že ničkolikokrat slišalo tudi marca 2009, ko je neuravnovešena mati v Sežani med spanjem zadavila svoja dve- in štiriletna otročička. Kje so bili takrat pristojni? So tudi takrat padli na izpitu? Centri za socialno delo so v takih primerih vedno na prepihu, ampak na koncu se ne zgodi nič. Bo tudi v tem primeru tako? Bo torej kdo kriv, da se je zgodilo, kar se je? Ali pa bomo spet lahko poslušali o samomorilnosti Slovencev in Slovenk, potem pa bo vse skupaj "umrlo" do naslednje tragedije, ko bo v še večji silovitosti bruhnilo na dan. Nekaj gnilega je v tej deželi …