Ko se okužiš z bodičastim virusom ...

Zvone Rovšek, ljubitelj in gojitelj kaktusov iz Litije, se je z bodičastim virusom okužil pred več kot 30 leti. Začelo se je z manjšo "zafrkancijo", kot pravi, ko so s prijatelji izpred diskoteke nekje v Zasavju izmaknili primerek agave. Danes, 30 let pozneje, se je ta "zafrkancija" naprej z nekaj primerki kaktusov iz propadlih cvetličarn, nato kupovanjem semen in samostojnim gojenjem kaktusov razbohotila na več kot 200 tisoč primerkov. Bodičasti lepotci vseh oblik, barv, velikosti in "narodnosti" so stanovalci 500 kvadratnih metrov velikega, dvonadstropnega Rovškovega rastlinjaka v Litiji. "Razmišljam, da bi število zmanjšal, ker takšne zbirke sam ne zmorem več obvladati," pojasnjuje, medtem ko si s fotografom paseva oči na neverjetni planjavi bodičastih lepotcev. Precej primerkov Zvone tudi podari, a kaj, ko jih še več dobi nazaj. "Ko kdo od zbiralcev umre, se svojci pogosto obrnejo name in podarijo njihove rastline."

Ženskam je pomembno le to, da so kaktusi lepi Med Slovenci je precej tistih z "zelenimi prsti", med njimi se jih okrog 200 ukvarja z zbiranjem in gojenjem kaktusov. Čeprav je med njimi tudi nekaj žensk, pa prevladujejo moški. Razlikujejo se po načinu in pristopu. "Moški se radi petelinimo," pravi Zvone. "V svoji zbirki si prizadevamo imeti redke vrste kaktusov, primerke, ki izstopajo, vse natančno popišemo z njihovimi latinskimi imeni, medtem ko je ženskam pomembno le to, da so kaktusi lepi."

Med komercialo in zbirateljstvom Zvonetova zbirka je pred nekaj leti prerasla v vrtnarijo. Danes je grosist za različne cvetličarne, borze kaktusov in sejme, medtem ko sam rastlinjak ni prodajne narave. "Za kaj takega bi potreboval drugačno podobo," razloži. Gojenje kaktusov ni njegova edina in redna zaposlitev. "Slovenija je za tak način gojenja premajhna. Sam sem nekje na pol poti med komercialo – v tem primeru Nizozemcem in njihovim ogromnim plantažam kaktusov nikakor ne morem konkurirati – in zbiralci, ki jih zanimajo predvsem redke vrste."

Vzdržljivi in enostavni Strinja se, da so kaktusi izredno vzdržljive rastline, njihovo gojenje pa nadvse enostavno. "Nekaj se je pač treba naučiti, nato delaš po občutku. Vzgojo kaktusov je treba prilagoditi pogojem v naravi in če jim omogočiš klimo, čim bolj podobno naravni, je vse skupaj zelo enostavno." Pozimi naj bo mrzlo (ob našem obisku je termometer kazal osem stopinj Celzija), poleti pa vroče. Priporočljivo je, da poznamo naravno okolje kaktusov, način rasti in nadmorsko višino, na kateri uspevajo, in temu prilagodimo frekvenco zalivanja.

In še nekaj praktičnih nasvetov: – Kaktuse pustimo čim bolj pri miru "Kaktuse je najbolje pustiti čim bolj pri miru," svetuje naš sogovornik. Če jih prepogosto zalivate, se kaj rado zgodi, da odmrejo korenine, s tem pa se poslovi tudi sam kaktus. "Tipični kaktus zalivaš le poleti in še to le enkrat na vsake tri tedne," je Zvonetov nasvet, ki bi ga veljalo upoštevati.

– Razlik med kaktusi v trgovskih središčih in cvetličarnah (skorajda) ni "Razlike ni, saj večina teh kaktusov (razen mojih) prihaja od istega dobavitelja. Vsi so vsajeni v šoto, ki je le začasna rešitev, in vse je treba presaditi," svetuje Zvone, a vseeno v obeh primerih izpostavi "pluse in minuse". Če kaktuse kupujete v večjih trgovskih središčih, so ti zaradi frekvence prodaje toliko bolj sveži, medtem ko v cvetličarnah res dlje časa čakajo na novega lastnika, a po drugi strani cvetličarji zanje odlično skrbijo.

– "Kmečke" metode za presajanje Zvone pri presajanju – to počnemo le, če rastlina lonec preraste, sicer se mu izogibamo – predlaga povsem kmečke metode, kot jim pravi. Če je kaktus majhen, ga primemo s pinceto ali kleščami, če je večji, ga zgrabimo z "deskama" iz stiropora ali ovijemo s staro cunjo in dvignemo. Za kaktuse so primerna podlaga vulkanski pesek, ilovica in tretja komponenta, ki je odvisna od vrste kaktusa.

– Kaktus in žeja Kako veš, kdaj je kaktus "žejen"? "Ne moreš. Enostavno ga moraš spremljati," je jasen in glasen Zvone Rovšek, ki obenem priznava, da tudi sam pri tem včasih "kiksne". "Kaktus naj prezimi v kolesarnici ali kleti, pač nekje na hladnem, spomladi pa naj ima svoje mesto nekje na svetlem. Ko začne rasti, ga je treba začeti zalivati. Enkrat na od dva do tri tedne. In to je to."

Mehika: raj za kaktuse, ne pa za lovce na kaktuse Če vas bo Zvonetov zgled spodbudil, da se tudi sami podate v zbirateljsko-gojiteljske vode, pa lova za edinstvenim primerkom nikar ne izvajajte v Mehiki – meki kaktusov in zakladnici najlepših primerkov. Tam vas namreč za odkopavanje kaktusov ali njihovih semen čaka ječa, denarna kazen in dosmrtni izgon iz države. Morda je vendarle lažje in bolj praktično, če se oglasite pri Zvonetu. Tam vas bo najdražji primerek olajšal le za 600 evrov.