Biatlonec Jakov Fak je prejšnji teden Sloveniji pritekel in pristreljal prvo zlato kolajno na svetovnih prvenstvih in s tem še enkrat dokazal, da se najbolj potrudi takrat, ko je vložek največji.
Svetovno biatlonsko prvenstvo, Ruhpolding, južna Bavarska. Slovenska reprezentanca je gromozanski uspeh zabeležila že na uvodni mešani štafeti 1. marca, ko so Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak zaostali le za favoriziranimi Norvežani in osvojili srebro. Pet dni pozneje pa je na najdaljši preizkušnji, posamični moški tekmi na 20 kilometrov, kar malce nepričakovano in z le enim zgrešenim strelom slavil 24-letni slovenski as Jakov Fak.
Doslej pri biatloncih nismo strigli z ušesi
Do nedavne zlate medalje Faka je bil biatlon po popularnosti v primerjavi z drugim zimskim udejstvovanjem v podrejenem položaju. Veliko več slovenskih ljubiteljev zimskih športov se namreč lažje poistoveti z alpskim smučanjem in smučarskimi skoki, saj se jih s prvim ukvarja nemalo, drugi pa so privlačni zaradi spektakularnosti in dejstva, da smo se še pred kratkim lahko pohvalili z največjo skakalnico na svetu (Planici so naslov pred kratkim izmaknili Norvežani s "pošastjo" v Vikersundu). Tudi imena biatloncev so večinoma neznanka. Kakšen poznavalski slovenski ata morda z ušesi zastriže le ob omembi Oleja Einarja Bjørndalna, najbrž najboljšega tekmovalca v panogi vseh časov.
Zadnji večji individualni biatlonski uspeh (do Fakovega) je sicer pod slovensko zastavo zabeležila že omenjena Teja Gregorin, ki je na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Pjongčangu v tisti pravi demokratični Koreji v 15-kilometrskem sprintu zasedla drugo mesto.
Hrvaški Slovenec ali slovenski Hrvat?
Fak, doma iz hrvaškega Gorskega Kotarja, je biatlon začel trenirati pri trinajstih letih pod vodstvom Roberta Petrovića, v svetovnem pokalu pa tekmuje od leta 2006. Večjih uspehov v kockasti opravi ni zabeležil do svetovnega prvenstva v Južni Koreji, ko je za svoj nastop na 20-kilometrski dirki prejel bron. Za najnižjo stopničko pa se je pošteno namučil, saj je na koncu četrtouvrščenega Francoza Simona Fourcada prehitel za manj kot sekundo.
Olimpijski bron v senci Ivice Kostelića
Hrvaški je na 10-kilometrskem sprintu senzacionalno priboril bron tudi na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru, a ga je športna srenja slavila precej manj kot Ivico Kostelića, ki je iz Kanade prinesel srebrni medalji iz slaloma in kombinacije.
Jakov Fak je imel pač to nesrečo, da je tekmoval za državo, kjer demos diha za ekipne športe – navsezadnje hrvaški nogometaši igrajo v vseh najmočnejših evropskih ligah, rokometaši imajo pod streho že dve zlati olimpijski odličji, vaterpolisti so vseskozi v svetovnem vrhu … Obenem mu ob strani, tako kot bi morala, ni stala niti biatlonska zveza, zato se je pred dvema letoma odločil za migracijo v Schengen.
Slovensko-hrvaška vojna za Faka
Po prošnji za slovensko državljanstvo je po pričakovanjih prišlo do birokratskih zapletov, nasprotovala je predvsem Hrvaška biatlonska zveza, omenjene so bile astronomske odškodnine. Zgodba je kljub vsem preprekam, ki so bile glede na slovensko-hrvaške odnose seveda neizogibne, dobila epilog 24. novembra 2010, ko je Fak prejel slovenski potni list. Óvbe Jakov, zakaj se nisi za prestop odločil leto prej? Tako smo se morali zadovoljiti "le" z olimpijskim bronom tekačice Petre Majdič in dvema sijajnima srebrnima medaljama Tine Maze.
"Nisem veleizdajalec!"
Po prestopu v slovensko biatlonsko reprezentanco, kjer ga je pod okrilje znova vzel trener Uroš Velepec (s katerim sta sodelovala še pred svetovnim prvenstvom v Pjongčangu), se je moral Fak soočiti z očitki hrvaške javnosti, da je veleizdajalec in nezaveden Hrvat, a je v intervjuju za Jutarnji list povedal, da je bolj zaveden Hrvat kot vsi, ki trdijo nasprotno, in da njemu Hrvaške ne more vzeti nihče. Hkrati je pojasnil, da je bila odločitev o selitvi v Slovenijo najtežja v življenju, je pa bila nujno potrebna zaradi boljših pogojev za treniranje.
Ozebline kot v partizanih
Lansko svetovno prvenstvo v Rusiji bi bilo njegovo prvo v zelenomodrem dresu, a ga je bil primoran izpustiti zaradi hude poškodbe, ki bi ga skoraj stala obetavne kariere. Na dirki v ZDA, ki je potekala v nehumano nizkih temperaturah, je namreč staknil ozebline tretje stopnje, najbolj pa jo je skupil kazalec, s katerim pritiska na sprožilec. Omenjala se je celo amputacija, a so prst vendarle uspeli rešiti.
"Fak, kok je dobr strelu!"
Vedno nasmejani in skromni športnik, ki bo avgusta dopolnil 25 let, ima zanimiv priimek, ki je v zabavo predvsem podkovanim v angleščini. Ne nazadnje se je na njegov račun ob zmagi v Ruhpoldingu pošalil tudi radijec Andrej Karoli, ki je na Twitterju zapisal: "Danes smo pa veseli, čeprav po vsem svetu pred omembo naše države nekdo reče fak."
Fak, zlato?
Le upamo lahko, da bo Jakov še stopnjeval svojo odlično formo, kajti zimske olimpijske igre v Sočiju se hitro bližajo. Če bo dejstvo iz naslova vzdržalo, je nova Fakova medalja seveda neizogibna, vprašanje je le, kako žlahten bo kovinski obesek. Lahko bron za zlato zamenja tako, kot je zamenjal hrvaški grb za slovenskega?