Hrvaške kune

Hrvaške kune je mogoče dobiti v Sloveniji skoraj tako preprosto, kot je na Hrvaškem mogoče zamenjati evre za kunsko gotovino. Če je pred časom veljalo, da je bilo nekoliko ugodneje zamenjati evre za kune na Hrvaškem, so zdaj menjalna razmerja slovenskih in hrvaških bank praktično enaka. Toda pozor: tudi med slovenskimi bankami je pri tečajih lahko kakšen odstotek razlike, kar, denimo, pri menjavi 500 evrov lahko nanese razlike za eno dobro pico, pijačo in sladoled – seveda odvisno od kraja, kjer bi si to želeli privoščiti. Kun ni povsod na zalogi Če se odločite za nakup hrvaških kun še pred odhodom, je treba vedeti, da vsaka enota slovenskih bank hrvaških kun nima vedno v svoji blagajni, kar zlasti velja za manjše enote. Zato je, če ne želite tvegati, zaželeno, da svoje namere o nakupu hrvaških kun v takih primerih napoveste v svoji izbrani banki kakšen dan prej. V večjih enotah bank boste kune največkrat dobili tudi brez napovedi, zlasti kadar gre za manjše zneske.

V primeru, da kune kupujete v enoti banke, kjer imate odprt svoj transakcijski (osebni, tekoči) račun, se vam z evrsko gotovino sploh ni treba ukvarjati – preprosto na okencu povejte želeni znesek kun, zanje pa bo bančni uslužbenec obremenil vaš račun z ustreznim evrskim zneskom.

Menjalnice na slovenski strani meje med slabšimi rešitvami V bližini meje s Hrvaško so na slovenski strani pri večini mejnih prehodov še vedno menjalnice, te so v notranjosti Slovenije zaradi bistveno zmanjšanega povpraševanja po tovrstnih storitvah, odkar smo sprejeli evro, skoraj povsem izginile. Toda če je v tolarskih časih veljalo, da so slovenske menjalnice praviloma ponujale boljše tečaje kot banke, so zdaj razmere – zlasti ob meji – največkrat drugačne. Če vam kljub vsem prizadevanjem ni uspelo dobiti kun pred prečkanjem meje, se praviloma ne splača ustavljati niti v menjalnicah blizu nje, saj boste v teh dobili le okoli sedem kun za en evro, včasih pa celo manj. Vsekakor preverite tečaj, preden se ločite od svojih trdo prigaranih evrov.

Neuradne menjave zaokrožene navzdol Na Hrvaškem so menjalnice še vedno pogoste in velikokrat tudi primernejša izbira za menjavo evrske gotovine, tudi zato, ker nekatere hrvaške banke pri odkupu tuje gotovine zaračunajo eno- ali 1,5-odstotno menjalniško provizijo. Toda v turističnih krajih, hotelskih recepcijah, recepcijah avtokampov in podobnih krajih, kjer domačini ne menjajo denarja, bodo menjalnice izkoristile prednost svojega terena in praviloma ponudile manj ugodne tečaje – okoli sedem kun za en evro.

Prav toliko vam bodo priznali gostinci, prodajalci vstopnin in drugi, ki vam bodo tako na videz naredili uslugo in sprejeli evre, v bistvu pa bodo to največkrat naredili brez zakonske podlage in si za to odščipnili dobra dva odstotka. A če vam je tako ljubše, udobje pač ima svojo ceno, vedeti pa morate, da vam te možnosti marsikje ne bodo zagotovili.

Na avtocestah po uradnem tečaju, a z ostankom v kunah Pri plačilu cestnin, mostnin in predornin na Hrvaškem bodo na cestninskih postajah sprejeli evrsko gotovino (vendar ne kovancev, manjših od pol evra ali evra) in jo obračunali po menjalniškem tečaju ene od hrvaških bank, a bodo preostanek vedno vrnili v kunah in ga pri tem, seveda, navzdol zaokrožili na celo kuno.

Nekatere cene turističnih storitev na Hrvaškem so sicer oglaševane v evrih, a uradno vam jih morajo zaračunati v domači valuti, torej kunah. Odvisno od uporabljenega menjalnega razmerja lahko tudi v takih primerih izgubite (ali pridobite) kakšen odstotek glede na to, s katero valuto plačujete.

Na bančne avtomate raje s kartico BA/Maestro Zelo priročen način za nabavo hrvaških kun je dvig na hrvaških bankomatih, a ker Hrvaška (še) ni v evroobmočju, so provizije za dvig na hrvaških bankomatih praviloma občutno višje kot pri dvigih v državah članice evropske monetarne unije, kjer so te za bančne kartice (BA oziroma Maestro ali Visa Electron) izenačene z dvigi na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji (torej če transakcijski račun, s katerega se dviga denar, in bančni avtomat, kjer se dviguje, nista v lasti iste banke).

Slovenske banke zaračunavajo nekoliko različne provizije za dvig s kartico transakcijskega računa (BA/Maestro), večinoma pa se gibljejo okoli enega odstotka dvignjenega zneska, pri čemer je najnižji znesek provizije slaba dva evra, najvišji pa okoli 20 evrov. Nekatere tuje banke (ne vse!), ki imajo svoje podružnice tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, omogočajo tovrstne dvige na bančnih avtomatih sestrske banke kar brez provizije.

Pri dvigu s plačilnimi in kreditnimi karticami (Visa, MasterCard) tovrstnih oprostitev ni, pa tudi provizije so precej višje: od 3,5 do pet odstotkov, pri čemer se najnižji znesek provizije giblje okoli 10 evrov, najvišji pa okoli 100. Plačilne kartice so pač za plačevanje in ne za dvig gotovine.

Namesto gotovine tudi na Hrvaškem kartice Sicer pa so plačilne in kreditne kartice pravzaprav najbolj praktično sredstvo za plačevanje blaga in storitev na Hrvaškem, saj jih sprejemajo domala povsod. V bifejih, kjer boste naročili samo kavico ali dve, z njimi najbrž ne bo šlo, sploh na kakšnem manjšem otoku, a za skoraj vse druge nakupe bodo plačilne in kreditne kartice prišle še kako prav: ne le, da boste imeli na skrbi manj kunske gotovine, temveč vam bodo s takim plačilom porabljene kune obračunali v evrih po ugodnejšem menjalnem razmerju, kot bi ga kjerkoli lahko dobili za gotovino. Udobje je torej lahko tudi ugodno.