Hitro pečene palačinke ali zmes javnega in zasebnega?

Poslanec SD Dušan Kumer in njegov kolega iz nasprotnega političnega tabora Jože Tanko (SDS) sta na prva vprašanja o zakonu o RTVS odgovarjala mirno. A zdelo se je, da ne govorimo o istem tekstu. Pogovor je spominjal na Rašomon, filmsko klasiko Akire Kurosawe. Le da nismo bili deležni štirih nasprotujočih si videnj dogodka, ampak dveh popolnoma različnih branj zakona. Sprva mirno branje se je počasi sprevrglo v prepir.

Zakaj bi volivci podprli zakon o RTV Slovenija, če omogoča privatizacijo javnega zavoda in pretakanje javnega denarja v zasebne žepe?

Dušan Kumer: Pri takšni interpretaciji zakona gre za zavajanje javnosti. Zakon, ki smo ga pripravljali skoraj dve leti, je prvi korak v pravo smer. Združuje uredniško avtonomijo, odgovornost do javnosti in do same RTV hiše. Posodablja pravni okvir delovanja in povečuje odgovornost organov upravljanja, nadzora in ne nazadnje tudi vodenja RTVS.

Gre bistven napredek v primerjavi z veljavnim zakonom, ki je bil na hitro sprejet leta 2005. Sam pa vem, da na hitro pečemo samo palačinke, ne pa tako pomembnih zakonov, kot je zakon o RTVS.

Zakaj ne bi volivci z novim zakonom zamenjali sedanjega, ki ga je po lastnem priznanju napisal Branko Grims?

Jože Tanko: Zagotovo novega zakona ni možno podpreti, ker od slabe vlade ni mogoče pričakovati dobrih rešitev. Zakon je proizvod dela slabe vlade. Pri zakonu gre za neko zmes med javnim zavodom in gospodarsko družbo. Pristojnosti niso razmejene. Jasno je samo, da je v javnem interesu dohodkovni del, v zasebnem interesu pa odhodkovni del, se pravi trošenje sredstev. Za takšno zmes javnega in zasebnega je nesmiselno predvideti obvezno plačevanje naročnine.

Poleg tega zakon prvič prinaša rešitev, po kateri se naročnina obvezno redno usklajuje z inflacijo. Vemo, da vlada ne pristaja na to, da bi se z inflacijo usklajevale pokojnine in plače, za javni zavod pa je to uzakonjeno.

Zakona ni možno podpreti tudi zato, ker so krogi blizu gospodu Kumru zaprosili za mnenja tujih strokovnjakov, ki pa so do javnosti prišla cenzurirana. Izrezani so bili tisti deli njihovih mnenj, ki so vsebovali tehtne pripombe.

V organe zavoda pod krinko civilne družbe prihaja politika. Pri nekaterih imenovanjih tako imenovane civilne družbe namreč sodelujejo združenja, ki jih vodijo celo člani sedanjega parlamenta. Tako bi zagotovo na prikrit način prišlo do vdora politike.

Ali ni bil vdor politike to, da je sedanji zakon napisal gospod Grims?

Jože Tanko: Zakoni lahko nastajajo na različne načine. Tudi poslanci lahko po poslovniku predlagamo zakone. To ni sporno, seveda pa je odgovornost na tistih, ki sprejemajo zakone in odločajo, ali je njihova vsebina prava. Ni pomembno, če je zakon napisan v kratkem času oziroma če je nastajal dve leti. Bistvena je vsebina in kakovost zakonskih rešitev.

Veljavni zakon, ki naj bi ga po vašem mnenju napisal gospod Grims, je omogočil stabilno poslovanje zavoda, RTV naročnina se v tem času ni povečevala, zavod pa je v tem času posloval pozitivno, ker so bile pristojnosti med organi zavoda zelo jasno določene.

Dušan Kumer: Argumenti, ki sem jih slišal, so zame neargumenti. Gre za pavšalne trditve, denimo glede RTV prispevka. Res se ni povišal. A ko je Pahorjeva vlada nastopila mandat, je predsednik programskega sveta skupaj z vodstvom RTVS pozval k njegovemu zvišanju.

Poleg tega je prejšnje vodstvo RTVS denar, ki so ga vodstva pred njim hranila za razvoj, porabilo za tekoče dejavnosti. Za štiri milijone evrov delnic Eutelsata je šlo za programske zadeve. Torej finančno stanje na RTVS po sprejemu veljavnega zakona le ni bilo tako stabilno. Tu gre preprosto za zavajanje javnosti.

Nasprotnike našega zakona boli predvsem tisti del zakona, ki zadeva depolitizacijo RTVS. Programski svet ima trenutno 29 članov, 21 jih imenuje parlament, torej so imenovani politično. Mi predlagamo 17 članov sveta, samo pet jih imenuje državni zbor. Ta organ je torej ožji, bolj operativen in bo sprejemal bolj verodostojne odločitve. Poleg tega je politiki priprl vrata.

Glede očitkov o statusu RTVS: hibrid med javnim zavodom in gospodarsko družbo je v državah EU nekaj povsem normalnega, ker omogoča večjo organizacijsko, upravljavsko in finančno stabilnost hiše.

Gospod Tanko, vi boste verjetno dejali, da bo imela v programskem svetu večino levica, ker obvladuje civilno družbo.

Jože Tanko: Del programskega sveta je popolnoma enak v obeh zakonih. V obeh člane predlagajo narodne skupnosti, SAZU, predsednik republike, zaposleni in tudi državni zbor predlaga po pet članov po obeh zakonih. Razlika je v tem, da po veljavnem zakonu 16 članov predlagajo poslušalci in gledalci, v novem zakonu pa teh 16 članov nadomestijo štirje.

Eden od teh štirih je predstavnik Zveze društvenih organizacij Slovenije, med katerimi je tudi združenje, ki ga vodi poslanec LDS Anton Anderlič. Dvema združenjema predseduje poslanec prejšnjega parlamentarnega sklica Mitja Slavinec, enemu nekdanja poslanka socialdemokratov Mateja Kožuh Novak, enemu pa nekdanji poslanec in predsednik te stranke Janez Kocijančič.

Govoriti, da je tako zagotovljena neka civilna struktura, je nesmisel. Tu gre za zelo profilirane politične skupine in osebnosti, ki bodo sodelovale pri imenovanju predstavnikov tako imenovane civilne družbe.

Dušan Kumer: Janeza Kocijančiča ni mogoče tako uvrščati in diskreditirati. Za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije je bil izvoljen s 87 odstotki, že četrtič ali petič.

Jože Tanko: Šestič.

Dušan Kumer: V športne zveze je včlanjenih več deset tisoč ljudi. So vsi pripadniki levega političnega prostora? Ne vem, zakaj uporabljate te nizke udarce pod pasom, udarce za diskreditacijo ljudi. Glede imenovanja programskega sveta je treba biti natančen. 16 članov res predlagajo posamezniki, a izvoli jih državni zbor, še pet pa na predlog poslanskih skupin. V novem zakonu pa organizacije civilne družbe same izberejo, kdo bodo njihovi predstavniki.

Jože Tanko: Anton Anderlič je predsednik Zveze za avto moto šport, ki je ena izmed institucij, ki so združene v zvezo društvenih organizacij.

Dušan Kumer: Anderliča so izvolili vaši, vaša politična opcija.

Jože Tanko: Če je to civilna sfera, civilno združenje, potem ga ni izvolila politika.

Dušan Kumer: Če ga uvrščate, potem moram tudi jaz povedati, kako je s stvarjo.

Jože Tanko: On bo sodeloval pri določanju člana programskega sveta.

Dušan Kumer: To ni res.

Jože Tanko: Seveda bo. Potapljaško zvezo pa vodi Mitja Slavinec.

Dušan Kumer: Člana programskega sveta ne bo določil Anton Anderlič, ampak ga bo določilo društvo. Če v vaši stranki veljajo takšna pravila ter se na takšen način kadruje in določa ljudi, potem je to druga stvar. Toda mislim, da v teh društvih stvari ne potekajo na takšen način.

Stopimo korak naprej, tukaj očitno ne bosta našla skupnega jezika.

Jože Tanko: Gospod Kumer skače v besedo. To ni ravno kulturen pristop, čeprav govorimo o zakonu s področja kulture. V zvezi društvenih organizacij je 18 združenj, od katerih jih polovico vodijo nekdanji ali sedanji politiki. Govoriti, da gre za predstavnike civilne družbe, je neumestno, ker gre za prikrito politično kadrovanje.

Kako lahko veljavni zakon vsebuje dobre rešitve glede vodenja javnega zavoda, če je prejšnji generalni direktor odkrito priznal, da se ne spozna na problematiko radiotelevizije?

Jože Tanko: Zakon je zakon, kadrovske rešitve pa so druga zgodba.

Ampak zakone izvajajo ljudje.

Jože Tanko: Programski svet je izbral direktorja. Čeprav je prejšnji direktor ob nastopu dejal, kar ste omenili, pa je zagotovil, da je zavod posloval pozitivno. Prejšnji direktorji, ki so se razumeli problematiko RTV, tega niso zagotovili.

Dušan Kumer: Kot sem že omenil, je bilo od Eutelsatovih delnic porabljenih štiri milijone evrov za programsko shemo in ne za digitalizacijo. Poleg tega je vlada zvišala RTV prispevek, da je bil zavod lahko rentabilen.

Zakaj potrebujemo petčlansko upravo RTVS?

Dušan Kumer:Ta zakon zaostruje pogoje za to, kdo je lahko član organov upravljanja in nadzora. Imeti mora licenco, kot velja za nadzornike v gospodarskih družbah, imeti mora izobrazbo in izkušnje vodenja. Prejšnji zakon tega ni opredeljeval. Zato je seveda lahko bil direktor zavoda tisti, ki se s to dejavnostjo prej ni ukvarja.