Hašim Tači – tako imenovani Kača

Tako je za SiOL povedal Zijad Bećirović z Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije in ob tem dodal, da ima Tači zagotovo nesporne zasluge za osamosvajanje Kosova, vendar je voditelj, ki je izšel iz vojne. "V danih trenutkih pa Kosovo potrebuje voditelje drugačnega profila. Problem Kosova in večine držav zahodnega Balkana je v tem, da so na vrhu politične in kriminalne piramide praviloma isti ljudje."

Sanaderjeva aretacija naj bi bila opomin mnogim politikom v regiji Bećirović je tudi prepričan, da bo nedavna aretacija nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja odprla pot za aretacijo tudi drugih vodilnih politikov v regiji, kot na primer Tačija, Dodika, Đukanović in drugih. "Sanaderjeva aretacija je zgodovinskega pomena in zadnji opomin mnogim politikom na tem območju. Obtožbe zoper Tačija so zelo resne, kar potrjuje podatek, da je dve tretjini članov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope glasovalo za poročilo posebnega poročevalca Dicka Martija, ki se je pred leti dokazal tudi z raziskovanjem tajnih zaporov."

Omenjeno poročilo je rezultat dveletnih preiskav, ki jo je sprožil Svet Evrope, potem ko je nekdanja generalna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte zatrdila, da so ji preprečili preiskavo dejanj visokih častnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK) med vojno.

Tači na pogajanjih veljal za "glas razuma" Poročilo, ki temelji na obveščevalnih podatkih FBI-ja in drugih svetovnih obveščevalnih agencij, Tačija predstavlja kot vodjo mafijske mreže, ki že vse od leta 1999 obvladuje balkansko trgovino s heroinom, orožjem in tudi človeškimi organi. Marty je bil v poročilu kritičen do zahodnih vlad, ki s popustljivostjo dopuščajo prepletanje mafije z oblastmi na Kosovu.

Zanimivo je, da je Tači veljal za "glas razuma", ko je bil kot predstavnik OVK član pogajalskega tima kosovskih Albancev v francoskem gradu Rambouillet v bližini Pariza, kjer so februarja 1999 s srbsko delegacijo ob pomoči mednarodne skupnosti potekali prvi pogovori o mirovnem sporazumu na Kosovu. Pripravljen je bil namreč sprejeti avtonomijo Kosova znotraj Srbije v času, ko drugi niso hoteli sprejeti nič manj od popolne neodvisnosti Kosova. Pogajalci so sprejeli sporazum, po katerem naj bi se oblikovala prehodna kosovska vlada, v kateri naj bi bili predstavniki Demokratske lige Kosova Ibrahima Rugova in Združene demokratske lige, naklonjene OVK. Premier bi moral biti Tači.

OVK naj bi se financirala s trgovanjem z mamili Sporazum je propadel, Nato pa je zato 24. marca 1999 začel z letalskimi napadi na strateške cilje na območju ZR Jugoslavije. Po 78 dneh bombardiranja so junija istega leta Natove sile prišle na Kosovo in Metohijo.

Že v času, ko je bil Tači vodja OVK, je Washington Times poročal, da ta dejavnosti svoje vojske financira s trgovanjem s heroinom in kokainom, s katerima naj bi oskrboval zahodno Evropo. Pristaši OVK pa vztrajno zavračajo omenjene obtožbe in poudarjajo, da je denar za delovanje OVK prišel od albanskih emigrantov, zlasti v ZDA in Veliki Britaniji, kot tudi iz Albanije. O omenjenih dejavnostih je poročala tudi nemška obveščevalna služba (BND), katere poročilo Tačija obtožuje, da je v poznih devetdesetih vodil kriminalno mrežo, ki je delovala na celotnem ozemlju Kosova, povezana pa naj bi bila tako s češko kot tudi albansko mafijo.

Tači precej dejaven že v času študija Hašim Tači, ki je sicer Kosovo pripeljal do neodvisnosti, se je sicer rodil 24. aprila 1968 v Srbici, mestecu v severozahodnem osrednjem delu Kosova. Na prištinski univerzi je študiral filozofijo in zgodovino, podiplomski študij pa je končal na Univerzi v Zürichu, na oddelku za zgodovino jugovzhodne Evrope in mednarodne odnose.

Zelo dejaven je bil že med študijem, saj je bil eden od vodij Neodvisne unije študentov in prvi študentski predsednik vzporedne albanske prištinske univerze, ki se je začela oblikovati leta 1989. V Švici se je leta 1993 pridružil politični emigraciji kosovskih Albancev.

Tači je bil tudi eden od ustanoviteljev marksistično leninistične organizacije Narodno gibanje Kosova, ki naj bi bila ustanoviteljica Osvobodilne vojske Kosova.