Elektronski bralnik

Dandanes, ko sta pomembni vrednoti kompaktnost in dostopnost, so elektronski bralniki knjig in drugih medijev, ki smo jih sicer vajeni v tiskani obliki, hitro pridobili na priljubljenosti.

Na prvi pogled so podobni tabličnim računalnikom, kot je Applov iPad, a se od njih ločijo predvsem po zaslonu, ki je zasnovan na tehnologiji E-Ink (e-črnilo), strojni moči, količini notranjega pomnilnika in naboru funkcij. E-knjige so najpogosteje v vsem znanem formatu PDF in so dostopne bodisi brezplačno na spletnih straneh, kot je Project Gutenberg, bodisi v spletnih knjigarnah, med katerimi je bržkone najbolje založena Amazonova Kindle Store.

E-črnilo? Pojasni! S prvimi prototipi so se igračkali že leta 1974, današnjo različico pa so pred štirinajstimi leti zasnovali študentje univerze MIT v ZDA. Ker je imela zadeva velik potencial, je bilo prav za namen nadaljnjega razvoja e-črnila ustanovljeno podjetje E-Ink Corporation, ki opremlja večino proizvajalcev elektronskih bralnikov. Prvi dve generaciji e-črnila sta bili zmožni prikazati le črno-beli zaslon in nekaj odtenkov sivine, medtem ko je tretji rod sposoben prikazati 4096 barv.

Kako torej deluje E-Inkov tehnološko napredni papir? V osnovi gre za dve električno nabiti plošči, med katerima je olje. V njem plavata črno barvilo in bel titanov dioksid s pozitivnim električnim nabojem, ki splava proti dnu, ko je negativno nabita spodnja plošča, proti vrhu pa, ko je negativno nabita zgornja plošča. Če bi se končalo pri tem, bi dobili le popolnoma črn ali popolnoma bel zaslon, zato je črnilo porazdeljeno v majhne kapsule, skupki teh pa nadalje sestavljajo zaslonske pike, ki jim posebni tranzistorji povedo, kako naj se postavijo, da bo besedilo smiselno.

Prednost e-črnila pred zasloni TFT in LCD je v tem, da so izredno varčni, saj lahko bralniki v ugodnih pogojih (izklopljen Wi-Fi) brez polnjenja preživijo tudi nekaj tednov. Besedilo na zaslonu je dobro vidno tudi ob močni sončni svetlobi, žal pa ne tudi v temi (Amazon je to težavo že rešil z lučko, ki se pritrdi na kindla).

Katerega naj izberem? Če ne sodite med tiste uporabnike interneta, ki najprej z Googlom poiščejo iskalnik Najdi.si, s katerim nato odprejo Planet Siol.net, vam je najbrž znano, da je Amazonov e-bralnik kindle fenomen prvega razreda, saj so samo lani prodali več kot 8 milijonov primerkov, trenutno pa drugim ponudnikom bralnih tablic odžira kar polovico trga.

Najnovejši kindle s 6-palčnim zaslonom, povezavo Wi-Fi, poldrugim gigabajtom shrambe in težo le 170 gramov bo vaš, če ga boste naročili na spletni strani britanskega Amazona, za 89 funtov. Tri evre boste glede na trenutno razmerje med funtom in evrom prihranili, če si ga poželite pri Nemcih, za najnižjo ceno (109 dolarjev oziroma 80 evrov) pa ga tržijo na ameriškem Amazonu, a sta čakalna doba in poštnina ustrezno višji.

Malce dražji je kindle keyboard, ki vas bo olajšal za petnajst evropskih več, osnovnemu modelu pa doda popolno tipkovnico QWERTY za lažje vnašanje besedila, ki je potrebno pri iskanju e-knjig po Amazonovi spletni knjigarni in pri delanju zapiskov (ki je seveda opcijsko).

Bodi dovolj o kindlu, za slovenske kupce je zanimiv tudi nook, izdelek ameriške verige knjigarn Barnes & Noble (gre za največjo prodajalno knjig v ZDA, po domestični razširjenosti in prepoznavnosti je primerljiva s slovensko Mladinsko knjigo). Najbolj oskubljen model se lahko oziraje na tehnične lastnosti ob bok postavi osnovnemu kindlu, opremljen pa je s podobno cenovno nalepko. Bolj zanimiv je Barnes & Noble nook color, ki, kot je razvidno že iz imena, za prikaz besedila uporablja že omenjeno zadnjo generacijo e-črnila, cenovna postavka pa je temu primerno višja – 230 dolarjev oziroma 170 evrov.

Še zanimivost: Glede na podobnost drobovja obeh e-bralnikov bi se marsikdo vprašal, ali ju morda ne izdelujejo pod isto streho. To je res tako – za proizvodnjo kindla in nooka je zadolžen Foxxcon, največji proizvajalec elektronskih naprav na svetu.

Za slovenskega kupca so zanimivi še cybooki francoskega podjetja Booken, bralniki iz družine PocketBook, ki jih izdeluje kitajsko podjetje z istim imenom, najnovejši Sonyjev bralnik reader Wi-Fi PRS-T1 in bralniki prestigio, ki so dobavljivi tudi v slovenskih spletnih trgovinah.

Knjig ne bo zmanjkalo nikoli Če ste si privoščili kindle, imate samo na Amazonovem Kindle Storu na razpolago slab milijon različnih naslovov vseh žanrov. Cene variirajo od nekaj tisoč evrov za super nišne zapise, kot so študije obnašanja določenih kemijskih elementov s stališča fizike, pa do natanko nič evrov za večne klasike, kot je Huckleberry Finn Marka Twaina.

Če ste zastonjkar, lahko do brezplačnih e-knjig pridete tudi na že omenjenem portalu Project Gutenberg, ki gosti 36.000 različnih naslovov, in na spletni strani Internet Archive, kjer je za prenos na voljo več kot 3 milijone publikacij.

Kindle si lasti ekskluzivni datotečni format AZW, e-knjige pa so na voljo tudi v oblikah PDF, TXT, MOBI, DOCX in tako dalje. Bralniki so sposobni tudi prikazovanja slik v formatih JPG, GIF, PNG IN BMP, nekateri, kot je nook color, pa vas bodo zabavali s predvajanjem glasbe in videa v formatu MP4.

Je nakup torej smotrn? Knjižni molji, ki vas od vsakodnevne nošnje polnega naročja bukev ščipa v križu, obenem pa se vam po denarnici valja odvečen stotak, si ga le privoščite. Ne le da se boste prijatelju knjižničarju lahko pohvalili, da v žepu nosite več kot tisoč knjig – z nakupom e-bralnika posredno varujete okolje. Pretirana sečnja dreves je pač aktualna gospodarska anomalija, in če bodo zaradi vašega nakupa tablice posekali en macesen manj, vam bo narava hvaležna. Nekaterih pa bralniki kljub nizkim cenam in priročnosti ne bodo prepričali nikoli. Občutka, ko se s sveže kupljeno knjigo, iz katere mezi še svež zadah tiskarskih škratov, uležete pred kamin in začnete brati, e-papir pač ne more nadomestiti.