Dolga pota pravice

Hrvaška je v zadnjem letu storila neslutene korake v smer, ki se je še pred letom in pol zdela nemogoča. Odkar sta si z "najbližjo sodelavko" podala roke in šla vsak v svojo smer, je Jadranka Kosor za Iva Sanaderja postala prava nočna mora. Dopušča namreč tisto, kar že ves čas želijo v Washingtonu in v Bruslju. Neslutene razsežnosti so se nakazovale že, ko se je hitro po njegovem odhodu (še pomnite, takrat menda zaradi Slovenije) pokazal prvi člen razpredene korupcije s prvimi aretacijami v Podravki jeseni lani. Sledili sta vrsta afer in vrsta uradnih potrditev tistega, o čemer so vsi nekaj vedeli, a nihče ni želel nič povedati. Sledile so prve ocene in prve spodbude iz Bruslja. Smer je bila zakoličena in ko se je na slovenskem mejnem prehodu znašel še nekdanji premier, je bila mera polna. Padle so še zadnje maske. Hrvaško pravosodje gre, tako za potrebe lastne države, ekonomije, pa tudi za potrebe približevanja Evropski uniji tako daleč, kot si drznejo le redki. V tem delu sveta pa sploh.

Napredek pri boju proti korupciji ter pri pravosodju ni ostal neopažen. Hrvaška je v zadnjem letu krepko izboljšala svoj pogajalski okvir, z začasnim zaprtjem še osemindvajsetega poglavja je dejansko v zadnjem delu pristopnih pogajanj. V najzahtevnejši fazi. Nedvomno se je zadev lotila zelo dejavno, saj že s sporočilom, da preiskuje nekdanjega premierja, daje občutek, da bolj resno ne gre. Ravno ali pa predvsem zaradi tega tudi najbolj stroge zagovornice sodelovanja s haaškim sodiščem in zapovedovalke resnosti boja proti korupciji vse bolj tajajo svoja hladna stališča. Možnosti Zagreba, da konča pogajalski del zgodbe pod madžarskim predsedstvom unije v prvi polovici prihodnjega leta, so tako postale bistveno okrepljene. A vprašanje, ki si ga je treba bržčas postaviti, je, ali bo Sanaderju mogoče dokazati dejanja, ki mu jih očitajo. In če je boj proti korupciji resen, kdo bo naslednji?

Da se HDZ šele počasi pomika iz sence velikega, padlega vodje, je jasno tudi po osvežitvi vladne podobe, ki nekako ne prepriča. Predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović je spremembe komentiral z besedami, da je to zdaj "morda še bolj kot prej vlada Sanaderjevih ljudi, na čelu z njegovo prvo sodelavko in prijateljico". "Nič se ni spremenilo," je poudaril Milanović, ki je dodal, da ni običanjo zamenjevati ministrov manj kot leto dni pred volitvami, razen če gre za razčiščevanje odnosov v stranki. In če se vrnem k vprašanju s konca prejšnjega odstavka, potem se bržčas lahko sprašujemo, ali bo zdajšnja premierka ostala pri piarju ali pa se bo še naprej lotevala resnih korakov, ki so nedvomno lahko tudi volilno zelo bogato nagrajeni. Boj proti korupciji je vabljiva, hvaležna tema in tisti, ki jo bo tokrat najbolje prodal, bo lahko računal tudi na odprta ušesa volilnega telesa. S Sanaderjivimi ljudmi v vladi (in očitno brez notranjega očiščenja) bi to lahko bilo zelo težko, je pa tudi res, da bo SDP storil vse, da bo vladajoči stranki vedno znova očital sanaderjanskost, če si lahko dovolim tipizirati ali standardizirati domnevne politične in kar je še drugih prijemov, ki jih očitajo nekdanjemu premierju.