Delavec v hiši, stres v glavi

Vem, o delavcih se te dni sploh ne spodobi govoriti, če jih ne povezujemo z malim delom, odpuščanji ali tistimi nesrečniki, ki so prišli v Slovenijo, da lahko garajo in životarijo po raznoraznih samskih domovih. A žal sem kot ponavadi malenkostna in sebična, zato so tudi v središču mojega tokratnega zanimanja delavci, ki jih srečam doma. Na moje povabilo, seveda. Vabim jih in se jih vnaprej bojim, saj so strokovnjaki na svojem področju, o katerem sama nimam pojma, pa če gre za ploščice, vodovod, elektriko ali zidarstvo. Pri vsem se lahko samo umaknem stran in pustim mojstru, da opravi svoje mojstrstvo. Vedno sem mislila, da odnos med delavcem in stranko temelji na logičnem dogovoru in zaupanju, a čedalje bolj verjamem preverjeni teoriji, o kateri mi trobijo z vseh vetrov – delavce moraš nenehno preverjati in jim viseti za vratom ter se za nameček še izobraziti o njihovem delu, zato da te pač ne morejo pri ničemer prinesti naokoli. Ampak jaz ne vem ničesar o na primer vodovodu in tudi nočem vedeti ničesar o vodovodu, zato pa plačam precej zajeten znesek strokovnjaku. Zakaj je tako nesmiselno pričakovati, da bo človek svojo storitev opravil korektno in po dogovoru? Preprosto nočem sprejeti vseh teh pregovornih težavnosti, ki menda samoumevno pridejo skupaj v paketu z delavci, pa čeprav imam z njimi prej slabe izkušnje kot ne.

Mislim, da sem razvila že pravo fobijo pred delavskimi čevlji v stanovanju. Takoj, ko sploh pomisliš na delavce, se tvoja denarnica odpre in kar naenkrat si priklenjen na stanovanje, saj si obsojen na čakanje. Delavci in čakanje gredo z roko v roki, to je skoraj tako samoumevno kot povezava birokracije z državno upravo. Vsakič, ko samo pomisliš na ureditev kakšne papirologije na občini, začne teči tridesetdnevni rok (razen seveda, če moraš poravnati kakšen račun).

Ampak brez delavcev ne gre, tako kot ne gre brez države in njenih počasnih aparatov. Kadarkoli se v stanovanju kaj pokvari, se vedno pokvari za konec tedna, čeprav je datum pravzaprav nepomemben, saj bo imel delavec v vsakem primeru ogromno dela in se bo po vsej verjetnosti pustil malo prositi, da pride prej kot čez teden ali dva. Na zmenek s katerimkoli aparatom, ki se vam je pokvaril, bo vseeno verjetno zamudil in za delo, pa tudi če traja le deset minut, izstavil račun, pri katerem nas večina obžaluje, da v družini nimamo tudi kakšnega vodovodarja. Keramičarja. Električarja. Zidarja. Karkoli pač že potrebuje dom v tistem trenutku.

Razmerje z delavci doseže vrhunec pri kakšnem obsežnejšem posegu v nepremičnino, ko se ne ukvarjaš le z enim človekom, ampak z vsem spektrom strokovnjakov, ki so odvisni od dela drug drugega. Tovrstnih sposobnosti za usklajevanje ne premorejo niti matere s sedmimi otroki. Rokov pač praviloma ni, za točni datum in uro boš moral malodane izsiljevati, jaz pa še vedno ne razumem, v čem je štos. Dogovor je dogovor, kaj ni? Hja, ne v delavskem svetu. Za nameček naj bi delavcem še nenehno gledala pod prste, pa čeprav sem precej očitni tujec na zelo njihovem terenu.

Nikoli nisem razumela ljudi, ki so se odločili sami zgraditi hišo, pa čeprav občudujem njihovo voljo. Popolnoma nerazumljivo mi je namreč, da bi se nekdo hotel tako dolgo in intenzivno ukvarjati z vsem regimentom strokovnjakov za gradnjo (in seveda njihovimi delovnimi ekipami). Mene delavci kakopak nikoli ne jemljejo resno, saj že od daleč zavohajo, da sem naivna kot prve trobentice konec zime. Na svojem terenu me lahko takoj zmedejo, jaz pa še vedno vztrajam pri utopičnem mnenju, da bi moral vsak človek opraviti svoje delo po najboljših močeh in glede na dogovor. A linija najmanjšega upora ni imuna proti nobenemu poklicu.

Proti nobenemu poklicu pa niso imuni niti ljudje, ki so dejansko sposobni upoštevati dogovore. Mislim, da mi eden od takšnih trenutno rovari po stanovanju in za zdaj je najino razmerje čudovito. Morda se čudeži le dogajajo, tudi v strah vzbujajočem delavskem svetu (morda pa le naivnost umre zadnja). Moji prsti so prekrižani in moja denarnica čedalje bolj prazna. Človekov naravni položaj med ukvarjanjem z delavci.