Če niste izbrani na razpisu, vam preostane le sodno varstvo

"Hotela sem se prijaviti na razpis za profesorja geografije, a so mi ljudje, ki so blizu ravnatelju šole, ki je objavil razpis, povedali, da nima smisla, saj je kandidat že znan, razpis pa je zunaj zato, da šola zadosti zakonu," se je na nas obrnila jezna Gorenjka. "Že to je katastrofa, da izpolnjujem vse pogoje, imam diplomo, strokovni izpit, pa ne dobim službe. Tole z razpisi pa je višek sprenevedanja," je prepričana bralka. Kaj vam torej preostane, če menite, da ustrezate razpisnim pogojem, a niste izbrani?

Metanje denarja skozi okno Naša bralka ni edina, ki se srečuje s podobnimi težavami, na spletnih forumih mrgoli podobnih zgodb. Da pa je lahko uradni razpis le metanje peska v oči oziroma metanje denarja skozi okno, nam je potrdila tudi ena od nekdanjih profesoric na eni od ljubljanskih srednjih šol, ki ne uči več. "Ker sem bila takrat še študentka, seveda še nisem izpolnjevala vseh pogojev. A so mi, na šoli sem bila pet let, pogodbo vsako leto podaljšali, vsako leto pa tudi objavili razpis, čeprav smo vsi vedeli, da bom izbrana," pripoveduje nekdanja profesorica, ki ni želela biti imenovana.

O potrebah po delavcih v šolskem sistemu delodajalci oziroma šole morajo obvestiti ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), ti pa na leto objavijo dve skupni objavi oziroma razpisa prostih delovnih mest.

Osnovne šole in vrtci so ministrstvo dolžne zaprositi za soglasje pred vsako objavo prostih delovnih mest tako v primeru nadomeščanja začasno odsotnih delavcev kot v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve ali sporazumne prekinitve, v dopisu šolam in vrtcem navaja direktorat za vrtce in osnovne šole. "Prvi razpis se nanaša na prosta delovna mesta pripravnikov, drugi pa na objavo prostih delovnih mest v vzgojno-izobraževalnih zavodih," pojasni Sebastijan Magdič iz službe za odnose z javnostmi na MŠŠ in dodaja, da ni nujno, da se izobraževalni zavod v ta sistem javne objave vključi. Institucije namreč lahko objavijo delovna mesta tudi brez posredovanja zavoda, tako imenovane interne razpise, ki so objavljeni samo na posebni deski na pristojnem uradu za delo. Kar pomeni, da ta informacija ni vsem dostopna.

Končna beseda je ravnateljeva Zakon sicer dovoljuje, da se delovno razmerje sklene tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za dobo enega leta, a le, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev zaradi nemotenega dela potrebna. Končna odločitev je v rokah ravnateljev. "Osnovno merilo za odločanje o ustreznosti kandidata je izpolnjevanje predpisanih pogojev, določenih z zakonom in s pravilnikom o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli. Če je ustreznih kandidatov več, ravnatelj prosto odloči o izbranem kandidatu," pravi ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani Mojca Mihelič. "Po pravilu izbiramo med kandidati, ki ustrezajo, a bralko, če so zadaj kakšne ′miškulance′, tudi razumem. Sam se po navadi ob razpisu pozanimam o tem, kaj so kandidati napisali v svojem življenjepisu. Zelo dober informator pa so tudi socialna omrežja, saj se z lahkoto prebiješ do nekoga, ki ima dostop do zidu kandidata," pravi ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Kranj Aleš Žitnik. Kakšen namig o kandidatu se mu namreč ne zdi odveč, saj "včasih kandidat naredi zelo naučen vtis ob nastopu, zahvaljujoč raznim svetovalcem, v resnici pa se potem izkaže, da nima nobenih etičnih vrednot, pomembno pa mu je vse drugo kot pa predanost delu z učenci. Kdo si zaradi tega posledično želi zapletov s starši?" se sprašuje Žitnik. Po naših informacijah se podobnega poizvedovanja poslužuje večina ravnateljev, saj se radi prepričajo o izkušnjah s prijavljenimi kandidati.

Preostane vam sodno varstvo Ali torej šole izpadle kandidate obveščajo, koga so izbrale? "Pritožba je naslednji korak, če neizbrani kandidat meni, da je bil postopek kršen. Takšne pritožbe nismo prejeli, a če je neizbrani kandidat želel preveriti ustreznost našega postopka in izbire, smo mu to vedno omogočili," trdi Miheličeva in dodaja, da neizbranim kandidatom pošljejo le obvestilo o številu prijav in "obžalovanje, da kandidat ni bil izbran".

"O tem, da kandidat ni bil izbran, mora delodajalec neizbranega kandidata obvestiti po tistem, ko je z izbranim kandidatom podpisal pogodbo o zaposlitvi. Neizbran kandidat lahko zahteva vračilo listin, ima pa tudi pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil v postopku diskriminiran," pravi Magdič. Očitno v naši državi nikakor ne gre brez pravnih posrednikov. Torej, če ste prepričani, da ste bili z zavrnitvijo na razpisu oškodovani in da je izbrani kandidat manj primeren, ne obupajte, temveč uporabite vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Sodno varstvo Včasih si se lahko na kakšno odločitev pritožil, danes pa v primeru nestrinjanja z odločitvijo določenega organa lahko vložite zahtevo za sodno varstvo. "To pomeni, da sprožiš postopek pred pristojnim sodiščem in zahtevaš presojo, ali je bila odločitev organa v določeni zadevo zakonita ali ne," definicijo sodnega varstva pojasni odvetnik Boris Grobelnik.