Če bi bil zdrav, danes ne bi bil na TV

Se spomnite, kaj ste si želeli postati kot otrok? Kot otrok sem kar naprej poslušal, da bi bil dober ekonomist. Že takrat sem namreč rad varčeval in obračal denar. Malo gre za vpliv okolja, družine … Sicer pa sem razmišljal o klasičnih poklicih, kot sta pilot ali strojevodja. Kaj se je izcimilo iz želje po ekonomistu? Ekonomist sem po izobrazbi, sicer pa me ravno danes (pogovor je potekal pretekli torek – op. a.) obišče finančna svetovalka, da me vpelje v svet življenjskih varčevalnih shem. Ali vaša hčerka že ima hranilnik? Veš, da ima! Kdo ga najpogosteje polni? Je zobna miška že na delu? Ne to še ne, večinoma je to naloga starih staršev in vseh, ki radi vračajo drobiž. Sicer pa Amalja, ko jo vprašaš, za kaj varčuje, izstreli, da za letalsko vozovnico za nekam na toplo. Ali spremljate zapise, ki se v medijih pojavljajo o vas? Ja, kar je relevantnega, spremljam, pred leti še precej bolj. V obdobju, ko sem treniral atletiko, je moja mama redno izrezovala članke o meni in jih shranjevala v posebni mapi. Potem pa je v določenem trenutku tega postalo preveč. Svojo športno kariero ste morali končati zaradi poškodbe. Se vam je življenje takrat povsem postavilo na glavo? Povsem. Takrat sem šele spoznal, kako je športnikom težko, ko končajo s kariero, ko končajo z nečim, v kar so vložili vse življenjske upe, vse, v kar so verjeli in bili, potem pa morajo najti nekaj drugega. Ko pride do poškodbe, pa je vsega tega kar naenkrat konec! Kako dolgo je minilo od prekinitve atletske kariere do nastopa na TV? Približno leto dni je minilo, da sem se spomnil, da so mi nekoč v turistični agenciji Collegium ponujali neko vodenje in tako sem tam nekaj časa delal kot turistični vodič. Nato sta minili še dve leti in priletel sem na TV. Ampak dejstvo je, če bi bil zdrav, danes ne bi bil na TV, ampak bi bil profesionalni športnik. To so ti klasični "plus/minus avtobusi" življenja. Nekaj, kar se na začetku zdi minus, se na koncu lahko izkaže drugače. Fino je, če imaš neke interese, a jih je nujno treba prilagajati. Danes vidim, da je življenje vrhunskih športnikov čisto "zajebano" – nimaš počitnic, nimaš žurov, sleherni dan ženeš telo do maksimuma, da si zrušiš ravnovesje, da se ti potem lahko vzpostavi na višji ravni. No, ne pravim, da je življenje, ki ga živim danes, povsem preprosto, ampak nikakor ni tako grozno, kot sem si ga predstavljal takoj po poškodbi … Za kateri šport bi se odločili danes? Za poker, seveda! Kdaj ste prvič odigrali partijo pokra? Verjetno je bilo to v času, ko sem igral pri "pleh muzki" (Peter Poles je igral klarinet – op. a.), točno pa se ne spomnim. Koliko ste največ zaslužili z igro pokra? Ne veliko, največ 1300 evrov, a načrti so visoki … Če se vrneva k televiziji … Kaj vas je na televiziji najbolj presenetilo? Ko sem delal na Videospotnicah, denar oziroma plačilo. Mislil sem, da so ljudje, ki delajo na TV, blazno dobro plačani, poleg tega pa sem si predstavljal še, da je to delo precej bolj organizirano. V končni fazi pa je vse skupaj slonelo le na bazi nekaj ljudi. Medtem ko me pri X Factorju navdušuje usklajenost in kreativnost ekipe. Zavedam se, da sem sam dober na področju detajlov, za "big picture" pa sem mogoče malce šibkejši, zato se raje posvečam detajlom. Po katerem voditelju se skušate zgledovati? Včasih me je najbolj navduševal Stefaan Raab in njegova oddaja TV total. Njegov način vodenja je "zajebantski", hkrati pa še vedno tehten, ko to mora biti. Potem pa so tu jasno še svetovne legende: Jon Stewart, David Letterman, Jay Lenno … Pa v Sloveniji? Zame je "top" voditelj Jonas. On je naredil pravi kvantni preskok in tlakoval pot za vse nas, ki smo na televizijo prišli z ulice. No, začelo se je pravzaprav z Mišo Molk, ki je malce sprostila zapeto voditeljsko sceno, je pa tudi že Mito Trefalt delal na tem, pa seveda tudi Jaka Šraufciger v svoji takratni "stand up" maniri. Trenutno pa s svojim načinom vseobsegajočega voditelja, ki poje, pleše, dela vse, pri nas brez dvoma "hara" Klemen Slakonja. Kateri je vaš najpomembnejši vir informacij? Internet, kakopak! Na Androidu imam zbrane vse najpomembnejše informacije z različnih portalov. Tudi na Facebooku z velikim številom prijateljev pride tudi ogromno informacij od ljudi, ki jih osebno ne poznam. Te "prijatelje" sem na začetku selekcioniral, potem pa je v nekem trenutku stvar eskalirala in sem zaradi časovnega "overloada" sprejel kar vse … Kako pomembno je, da je človek dober "blefer" na TV, pri pokru in v vsakdanjem življenju? So trenutki, ko se "blefira", in so trenutki, ko je "blefiranje" strogo prepovedano.