2Cellos – tista čelista, ki "žagata" na AC/DC

Ko smo se s čelistoma 24-letnim Luko Šulićem iz Maribora in 25-letnim Stjepanom Hauserjem iz Pulja v zagrebškem studiu Morris pogovarjali julija lani, je ob omembi njunih imen marsikdo le skomignil z rameni, danes dvoma o tem, kdo sta talentirana mladca, ki na električnih violončelih spravljata športne dvorane na noge, ni več.

V dobrem letu dni, odkar sta 20. januarja 2011 na YouTube naložila videospot, v katerem preigravata uspešnico Michaela Jacksona Smooth Criminal in ki si ga je do danes ogledalo že več kot pet milijonov ljudi, sta preprosta fanta, ki sta se zaradi igranja čela v otroških letih srečala z marsikatero zbadljivko sovrstnikov, postala mednarodna glasbena meteorja. Britanski zvezdnik Elton John (Luka Šulić je bil na Kraljevi glasbeni akademiji, kjer je letos magistriral, njegov štipendist) ju je povabil na svetovno turnejo, nastopila sta v eni najbolj gledanih epizod serije Glee, bila gosta Ellen DeGeneres, Jaya Lena in številnih drugih televizijskih oddaj, pripravljata drugi album, njun itinerar je s koncertiranji po različnih kontinentih zapolnjen za nekaj mesecev vnaprej …

Luka Šulić: Zelo sva vesela, da lahko igrava v mojem rojstnem mestu In končno sta prišla tudi v Maribor, Šulićevo rojstno mesto in letošnjo evropsko prestolnico kulture. Če smo novembra lani, ko sta kot predskupina Eltona Johna nastopila v ljubljanskih Stožicah od njiju dobili le "nekaj", česar bi si želeli več, pa smo lahko v petek, na njunem prvem samostojnem koncertu v Sloveniji, svojo lakoto skorajda potešili. Pravim skorajda. Brez dvoma je bilo kaj videti, pardon slišati, a dobra ura nastopa vendarle ni dovolj. Tolažilna nagrada ostajajo številni posnetki na YouTubu in njun album …

Natrpana dvorana Tabor je fantoma, ki sta v črnini in usnjenih jaknah ob laserskem šovu in igri luči jurišala po odru, jedla iz roke. Glasne dobrodošlice je bil deležen zlasti domačin Luka – menda ga je prišlo pozdravit precej sošolcev iz njegove osnovne šole –, ki se je v svoje rojstno mesto, kjer še vedno živijo njegovi starši in sestra, vrnil zmagoslavno. "Zelo sva vesela, da lahko igrava v mojem rojstnem mestu. Če bi mi kdo pred enim letom rekel, da bova napolnila dvorano Tabor s čelom, bi mu rekel, ne me … basat!" je bila le ena od Lukovih izjav, ki je spodbujala občinstvo, ki ni vedelo, ali naj med njunim igranjem sedi, pleše, ploska, poje, skače … Malo spodbude z izjavo: "To ni koncert klasične glasbe, lahko zaplešete in če znate besedila – midva jih ne –, tudi zapojete," je razrešilo tudi ta dvom in občinstvo, ki je z ritmičnim aplavzom glasbenika spremljalo že od tretje skladbe dalje – šlo je za Nirvanino Smells Like Teen Spirit –, se je hitro dvignilo na noge.

Čelu zapisana že od mladih nog Če člana tandema 2Cellos danes živita svoje sanje, pa so bili njuni začetki precej manj sanjski, tudi rigorozno garaški. Odločitev za čelo, ki, kot pravita, najbolje oponaša človeški glas, je bila zanju samoumevna. Lukov oče je še danes čelist v mariborski Operi in Luka je za inštrument poprijel že pri petih letih, Stjepan se je v njegov zvok zaljubil pri osmih, ko ga je slišal na radiu. Medtem ko so njuni sovrstniki na dvorišču nabijali žogo in se ozirali za ženskimi krili, sta Luka in Stjepan vadila. Tudi po 12 ur dnevno.

Sorodni duši Spoznala sta se pred desetimi leti na seminarju v Zadru in se takoj spoprijateljila. "Oba sva bila nora na violončelo, skratka, sorodni duši," pravi Luka. Zaradi študija se dlje časa nista videla. Stjepan je študiral na Reki, v ZDA in nato na Kraljevem kolidžu v Manchestru, Luka je začel v Zagrebu, nadaljeval na Dunaju in nato v Londonu na Kraljevi glasbeni akademiji študij uspešno končal. "Vedno sva želela igrati skupaj, vendar za to kar ni bilo priložnosti," pravita. Odkar ta priložnost je, sta energična čelista skupaj hočeš nočeš praktično noč in dan. S pravili, ki večkrat dušijo trdno zakoličene notne zapise klasičnih skladb, se ne želita obremenjevati. Napraviti skušata nekaj svojega, svobodnejšega v interpretaciji. Poudarjata, da ne želita vse življenje igrati glasbe iz 18. stoletja, saj vendarle živimo v 21. stoletju.

Popularizacija klasične glasbe Pritegniti želita mlade ljudi, jim približati violončelo, pripravljata humanitarno akcijo, ki bo mladim glasbenikom (za zdaj samo na Hrvaškem) pomagala pri nakupu glasbil. Njun cilj je popularizacija klasične glasbe in rezultati so že opazni. V Sloveniji in na Hrvaškem je v glasbenih šolah vse več zanimanja za učenje čela, tudi njuni videoposnetki, v katerih izvajata klasično glasbo, na YouTubu beležijo vedno več zadetkov.

Fanta, kljub temu da neprestano poudarjata, da jima čelo ponuja ogromno možnosti, da nanj lahko igraš najbolj "odštekan" rock, da lahko zveni kot klavir, violina ali kitara, svetu klasične glasbe le nista povsem zapahnila vrat. Še vedno si želita posneti album s klasično glasbo, se ukvarjati s filmsko glasbo …

2Cellos med med izvedbo Stingove uspešnice Fields of Gold:

Ne gre za značilen crossover S kritikami – te se pojavljalo le v Sloveniji in na Hrvaškem –, da nista odkrila nič novega, da ju je prehitela že Apokalyptica, se ne obremenjujeta. Kot pravita, njuno igranje ni značilen crossover, torej miks klasike in popa ali rocka, saj sama pripravljate aranžmaje, izbirata pa med kakovostno pop in rock glasbo in, kot pravi Šulić, skušata iz nje narediti klasično mojstrovino, z več občutljivimi čustvi, detajli. "Želiva ustvariti neko intimo."

Trenutno se zdi, da imata mladeniča vse. Všečen paket – privlačen videz, glasbeno dovršenost, karizmo, založbo Sony Masterworks, ki bdi nad njuno kariero, in seveda mladost … Če je to dovolj, bo pokazal čas.

In če sklenem kar z besedami Stjepana Hauserja, ko je na vprašanje, kdo sta 2Cellos, za naš portal odgovoril: "Dva neandertalca na čelu … Ne. Mlada, čedna, nora, igrata čelo in želita osvojiti svet. Jap, to je to!"

Jap, to je to!