Prav to načrtuje hrvaška vlada, zato je pripravila spremembo zakona, ki bo zelo omejil negativna stanja na bančnih računih državljanov.
Naši južni sosedje, ki večinoma že nestrpno čakajo 1. julij, ko bodo vstopili v evropsko družino EU-ja, iščejo vse skrite rezerve za izboljšanje izjemno težkega gospodarskega položaja. Država se namreč utaplja v javnem dolgu in vse večji brezposelnosti, ki je po nekaterih podatkih že presegla število 370 tisoč (v Sloveniji skoraj 125 tisoč brezposelnih).
Zakon, ki ne bo več dovoljeval velikega minusa na bančnih računih državljanov
Hrvaški finančni minister Slavko Linić, ki ga mnogi ocenjujejo kot prvega arhitekta varčevalne politike Milanovićeve vlade, namerava s popravkom zakona o potrošniških posojilih odločno zarezati v negativna stanja na bančnih računih hrvaških državljanov (tudi v Sloveniji imajo številni občutno negativno stanje na svojem bančnem računu...). Kot piše v zakonskem predlogu, ki je objavljen na spletni strani tamkajšnjega ministrstva za finance, zakonska sprememba "obljublja" konec izrednim limitom na transakcijskih bančnih računih hrvaških državljanov. Namesto tega bodo banke na Hrvaškem svojim komitentom lahko odobravale le negativna stanja do največ višine ene plače. Rok, ko bo moral posamezni državljan poravnati-rešiti vprašanje dolga na svojem transakcijskem računu, bo leto dni.
Hrvaški bankirji opozarjajo, da gre za poseg v tržna načela v bančništvu
Hrvaški bankirji (banke na Hrvaškem so v skoraj stoodstotni lasti tujcev) so že zagnali vik in krik ob napovedi nove zakonske spremembe, ki naj bi bila celo v nasprotju z evropskimi direktivami in z načeli svobodnega tržnega bančništva.
Kako bodo Hrvatje poravnali svoj minus do komercialnih bank?
Še bolj nezadovoljni bi bili oziroma bodo ob sprejemu zakonske spremembe (hrvaška vlada naj bi jo sprejemala že kmalu) hrvaški državljani, ki naj bi komercialnim bankam skupno dolgovali dobro milijardo evrov. Zato se mnogi sprašujejo, ali bo zakon zares prinesel želeno.