Rožljanje z referendumom na temo sanacije bančnega sistema je po besedah ministra Žerjava nedopustno. Kot poudarja, je sanacija bančnega sistema namreč ključen vzvod za spodbuditev gospodarske rasti.
"Brez sanacije bančnega sistema, brez realizacije programa, ki si ga je vlada zadala po dolgotrajnem usklajevanju, tudi z opozicijo, preboja gospodarske rasti ali spreminjanja trenda navzgor preprosto ne bo," je po seji vlade poudaril minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.
Žerjav sindikate poziva, naj razmislijo, ali je referendum res pravo dejanje
Žerjav ne razume, da se pri tako pomembnem projektu, kot je sanacija bančnega sistema, tako lahkotno uporablja najbolj radikalne prijeme za rušitev. Sindikate zato poziva, naj modro razmislijo, ali je referendum res pravo dejanje ali pa je mogoče skozi dialog rešiti ključne pomisleke. "Ne smemo si privoščiti luksuza, da bi zakon o ukrepih za stabilnost bank zrušili. To je v tem trenutku preveč pomemben zakon za slovensko gospodarstvo," je zatrdil minister.
"Sanacija bančnega sistema je trenutno najpomembnejši projekt"
Žerjav je spomnil na napore, ki jih kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo vlaga v privabljanje tujih investicij in spodbujanje blagovne menjave. "Vsak evro, ki ga namenimo za to, je zaman, če doma ne bomo naredili ključnih korakov pri projektih, ki so najpomembnejši," je opozoril Žerjav in dodal, da je sanacija bančnega sistema trenutno najpomembnejši projekt.
Žerjav: Najslabše bo, če ne bomo storili ničesar
Očitke, ki letijo na vladni način saniranja bančnega sistema, je po Žerjavovem prepričanju mogoče pripisati vsaki rešitvi. Kot poudarja, vlada zadeve spreminja, ker si želi sprememb na bolje, ker želi, da bi banke začele opravljati svoje osnovno poslanstvo, to pa je financiranje gospodarstva.
Žerjav meni, da je najslabše ne storiti ničesar. "Najslabše bo, če ne bomo storili ničesar in ostanemo pri tem, pri čemer smo - da banke ne financirajo gospodarstva, ga definancirajo ali antifinancirajo," je še dejal minister.
Spomnimo:
Državni svet je sicer v sredo izglasoval odložilni veto na zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46.
Nad zakonom tudi v primeru pričakovane vnovične potrditve v DZ visi grožnja z referendumom. Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije so namreč v sredo v DZ predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu.
4
