Žerjav: Na vrhu slabe banke sprejmem tudi tujca

Žerjav je poudaril, da se "absolutno" zavzema za to, da se problem slabih posojil rešuje zunaj bank. "Če bi se reševal znotraj bank, ne bi prišli do ključnega problema, ki se je zgodil pri teh slabih naložbah," je dejal. Osebno se je zavzel tudi za to, da pristojni organi sporne posle natančno pregledajo in poiščejo krivce - tudi če so ti člani SLS.

Resnično vrhunskega menedžerja bo mogoče privabiti le z vrhunsko plačo Žerjav se ob tem zaveda, da v vrhu slabe banke potrebujemo vrhunskega menedžerja, ki ima po možnosti s tem že izkušnje. Zaveda se, da v Sloveniji takšne osebe ni in je naklonjen tudi možnosti prihoda tujca. Resnično vrhunskega menedžerja pa bo mogoče privabiti le z vrhunsko plačo. Žerjav tako pojasnjuje, da prejemki prvega moža slabe banke ne bodo omejeni s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom iz leta 2009, ki je omejil plače menedžerjev podjetij v državni lasti.

"Nekega konsenza z opozicijo očitno ni mogoče najti ..." Glede ukrepov vlade v luči slabih gospodarskih podatkov pa je poudaril, da ima vlada zarisano pot, ki jo udejanja skozi pripravljen tretji paket ukrepov. "Nekega konsenza z opozicijo očitno ni mogoče najti, zato smo se osredotočili na projekte, ki jih lahko izpeljemo sami, brez glasov opozicije, in to sestavlja tretji paket," je pojasnil.

Morda časi za razprodajo državnega premoženja niso optimalni, vendar ... Ključni točki tega paketa sta sicer banke in trg dela. Kar se tiče holdinga za upravljanje z naložbami države, pa Žerjav ocenjuje, da se sicer lahko kaj zatakne oz. da lahko nastopi kakšna blokada. "Mislim, da je holding pomemben projekt, čeprav ni več v obsegu, kot je bil sprva zamišljen," ob tem poudarja minister. "Morda časi za razprodajo državnega premoženja niso optimalni, tega tudi nihče ne želi početi," na temo holdinga še dodaja Žerjav. A obenem pravi, da morda lahko kakšno podjetje tudi v tem času najde dobrega kupca. "Tega se ne bi vnaprej otepal."