Zaradi vodovarstvenih režimov ogroženih 111 kmetij

Dodajajo, da se lahko površine s poljščinami zmanjšajo za več kot 900 hektarov.

"Zakon se ne izvaja"

Kmetje morajo namreč izvajati zakonsko zahtevane ukrepe vodovarstvenega režima, ne dobijo pa za to niti nadomestnih zemljišč niti denarnih nadomestil za izpad dohodka.

Po zakonu o vodah se lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, zagotavlja pravica do nadomestnega zemljišča oziroma pravica do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.

Zakon pa se v tem členu žal ne izvaja, zaradi česar je trenutno prizadetih 516 kmetijskih gospodarstev (1200 hektarov na najožjem vodovarstvenem območju), ob sprejetju novih uredb (trenutno je sedem veljavnih uredb) za ostala območja Slovenije pa bo ta številka še občutno višja, navajajo v zbornici.

V prihodnje naj bi bilo prizadetih tudi 285 živinorejskih kmetij Podatki so še bolj zaskrbljujoči zaradi dejstva, da je na vodovarstvenih območjih dobri dve tretjini vitalnih oziroma potencialno vitalnih kmetij z ustrezno starostno strukturo in skoraj petino čistih kmetij, ki imajo nad 20 hektarov kmetijskih zemljišč in jim je kmetovanje edini vir preživetja, dodajajo v KGZS. Poleg tega bo posredno po njihovih navedbah zaradi ukrepov vodovarstvenega režima prizadetih tudi 285 živinorejskih kmetij.

Vlada je v četrtek izdala spremenjeno in dopolnjeno uredbo o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima.

"Sprejeta uredba ne rešuje tematike"

Po pojasnilih vlade bo s to uredbo mogoče realizirati že urejeno pravico do nadomestila kmetom za leto 2010, če so kmetje v tem letu upoštevali ukrep prepovedi uporabe gnojnice in gnojevke ter fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih z vladnimi uredbami v obdobju 2005 - 2008.

V KGZS poudarjajo, da sprejeta uredba ne rešuje problematike kmetovanja na najožjih vodovarstvenih območjih, saj je pripravljena s časovno omejitvijo le za leto 2010 in ne vključuje niti leta 2009, ko so nekateri kmetje zahteve vodovarstvenega režima že morali upoštevati, niti ne obdobja po letu 2010. Kmetje tako ne dobijo niti nadomestnih zemljišč niti nadomestil za izpad dohodka, morajo pa upoštevati zahtevane ukrepe.

"Takšna rešitev ni ustrezna za kmetije"

Edini ustrezen finančni vir za denarna nadomestila so po navedbah zbornice vodne koncesije in proračun. Izplačilo nadomestil v okviru pomoči de minimis v letu 2011 za izvajanje ukrepov vodovarstvenega režima v letu 2010 ni ustrezna rešitev, saj je skupni znesek pomoči de minimis, odobren isti kmetiji, omejen na 7500 evrov v obdobju treh proračunskih let, kar pomeni, da kmetija iz tega naslova v obdobju treh let ne more več prejeti te pomoči, pojasnjujejo v KGZS.

Poleg tega takšna rešitev ni ustrezna za kmetije, saj je lahko kmetija že presegla dovoljen prag pomoči po de minimis in sredstev ne bo prejela, kljub temu, da kmetuje na najožjih vodovarstvenih območjih in ima iz tega naslova izpad dohodka.

Zato v zbornici menijo, da takšna oblika pomoči ni pravična, saj bi morala do nje biti upravičene vse kmetije, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih. Tako je kmetom kršena temeljna pravica do pridobitve denarnih nadomestil za izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepov vodovarstvenega režima.