Zakrajšek: Slovenija potrebuje sanacijo bank in gospodarstva

Pomočnik direktorja na oddelku za monetarne zadeve v Fedu Egon Zakrajšek je ob robu poslovnega zajtrka Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) v Sloveniji dejal, da je položaj resnično skrb vzbujajoč, zato je treba takoj nekaj storiti. Govoril je o petih najpomembnejših zadevah, ki jih mora Slovenija prioritetno opraviti. Slovenija mora poleg tega "spremeniti generalno okolje, znižati davčne stopnje, postaviti pametne zakone in maksimalno povišati stopnjo transparentnosti poslovanja na vseh ravneh", šele tedaj bojo namreč po njegovem mnenju prišli tuji investitorji.

Bančni sistem v Sloveniji je po Zakrajškovih besedah treba dokapitalizirati. Ker v Sloveniji sredstev ni dovolj, kratkoročno pa tujega kapitala v večinsko državne banke ne bo mogoče privabiti, bo za to zelo verjetno morala v veliki meri poskrbeti država, in to bo zelo veliko stalo, je presodil.

"Iz bančnega sistema je treba izločiti slabe naložbe in posojila" Prepričan je, da je treba iz bančnega sistema izločiti slabe naložbe in posojila, to pa bodo morali po njegovem mnenju v vsakem primeru pokriti državljani.

Zakrajšek meni, da Slovenija trenutno še ima fiskalni prostor za pomoč finančnemu sistemu, a je ta vse manjši, zato je treba ukrepati hitro. Ob tem poudarja, da mora Slovenija pri tem finančnim trgom predstaviti verodostojen načrt za uravnoteženje javnih financ.

"Prodati je treba zdrave dele bank" V naslednjem koraku je treba nato v Slovenijo privabiti tuj finančni kapital in prodati zdrave dele bank. To bi po njegovih besedah sprostilo posojilne tokove.

"Sanacija bančnega sistema ni edini trenutni izziv Slovenije" Sanacija bančnega sistema pa ni edini trenutni izziv Slovenije, pravi Zakrajšek. Slovenska podjetja so močno prezadolžena in se "razdolžujejo", kar negativno vpliva na gospodarsko rast. Slovenija potrebuje sanacijo bank in podjetij, kratkoročno pa bo to imelo negativne gospodarske posledice, opozarja.

Slovenija potrebuje reformo trga dela in pokojninsko reformo Sanacija bank in podjetij je po njegovih besedah prvi potreben korak za okrepitev slovenskega gospodarstva. Drugi je reforma trga dela. Zakrajšek vidi še potrebo po pokojninski reformi, saj so demografski izzivi v Sloveniji veliki. Kot zadnji korak navaja odprtje tujemu kapitalu in zmanjšanje obsega javne porabe ter povečanje prostora zasebni pobudi.

Slovenija mora v ta namen narediti bolj ugodno okolje, pri čemer je omenil zmanjšanje birokracije, racionalizacijo davčnega sistema in predvsem spremembo pristopa države, tako da bodo imeli tuji lastniki dejanski nadzor in da ne bodo ves čas v neke vrste "paradržavnem tangu".

Zakrajšek naklonjen počasnejši in bolj postopni konsolidaciji javnih financ Glede konsolidacije javnih financ je Zakrajšek na splošno naklonjen počasnejšemu in bolj postopnemu ukrepanju, uravnoteženje javnih financ pa mora zaobjeti več generacij. Konsolidacija na zamah v nekaj letih se mu ne zdi verodostojna.

Krčenje porabe za visoko šolstvo, raziskave in razvoj se mu ne zdi najboljša zamisel Vseeno ga veseli, da je Slovenija začela ta proces. Pri tem poudarja, da je v tem času porabo treba preusmeriti na področja, ki so za gospodarski razvoj najučinkovitejša. V tem pogledu se mu krčenje porabe za visoko šolstvo, raziskave in razvoj ne zdi najboljša zamisel.

"Slovenski 'know how' je odličen! Potrebujete le še drugačno miselnost" "Slovenija je majhen trg, vendar izredno visoko izobražen, z dobro infrastrukturo in ne vidim razloga, zakaj ne bi bil uspešen. Vlada mora nujno investirati v izobraževanje, v človeški kapital in ekonomski kapital. Slovenski 'know how' je odličen! Potrebujete le še drugačno miselnost," je prepričan Zakrajšek.

"Slovenija se zelo verjetno ne bo mogla izogniti dodatnim rezom v javnem sektorju" Zakrajšek meni, da se Slovenija zelo verjetno ne bo mogla izogniti dodatnim rezom v javnem sektorju, najverjetneje pa niti odpuščanjem.

"Javni sektor glede na sposobnost slovenskega gospodarstva prevelik" Javni sektor je po njegovem mnenju glede na sposobnost slovenskega gospodarstva prevelik, zato bo potrebna njegova racionalizacija. "Ne moremo se temu procesu izogniti, vprašanje je le, koliko časa bo trajal in koliko bo političnih trenj, da do tja pridemo," je dodal.

"Slovenija je kot majhno in odprto gospodarstvo zelo odvisna od dogajanja v Evropi in svetu" Na vprašanje, kdaj bo lahko rast spet višja, je odgovoril, da je Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo zelo odvisna od dogajanja v Evropi in svetu. Če se bo svetovno in evropsko gospodarsko okrevanje znova pospešilo, bo to zelo veliko pomagalo k zagonu slovenskega gospodarstva.

To pa po njegovih pojasnilih ne pomeni, da je Slovenija v tem položaju povsem nemočna. Z vsemi omenjenimi ukrepi mora urediti razmere doma, zato da bo lahko ta nov zagon, ko bo prišel, v polnosti izkoristila, je dejal.

"Izogniti se je treba negativni gospodarski spirali" Ob tem je posvaril, da se je treba izogniti negativni gospodarski spirali, ki se trenutno kaže na Portugalskem, v Španiji in Grčiji. Problem pa je, da je ta proces treba voditi na ravni celotne EU, saj je to zelo težko izvesti v eni sami državi.

"Potrebna bo večja politična in gospodarska povezanost v območju evra" Prepričan je, da bo potrebna večja politična in gospodarska povezanost v območju evra, da se bo lahko učinkovito iskalo ravnotežje med varčevanjem in spodbudami za rast.

Glede reševanja razmer v območju evra, ki po njegovih pojasnilih po krajšem premoru znova nevarno zastruplja svetovni finančni sistem in duši okrevanje svetovnega gospodarstva, predlaga kratkoročne in srednjeročne ukrepe.

"Nujno je oblikovanje trdnega in verodostojnega obrambnega zidu za evrsko območje" Kratkoročno vidi potrebo po že omenjeni počasnejši fiskalni konsolidaciji, še posebej v ranljivih članicah območja evra. Poleg tega meni, da bi Evropska centralna banka lahko še nekoliko bolj zrahljala denarno politiko, predvsem pa se mu zdi nujno oblikovanje trdnega in verodostojnega obrambnega zidu za evrsko območje, ki bi preprečil učinek domin v primeru novih šokov.

Srednjeročno so po njegovih besedah potrebne strukturne reforme, še posebej na trgu dela. Prav tako je treba narediti javno porabo bolj vzdržno in jo prilagoditi finančni sposobnosti držav.

Nujna se mu zdita tudi mehanizem vzajemnih jamstev za del javnega dolga, na primer skozi skupne evrske obveznice, in pa vseevropski mehanizem za reševanje bank v težavah.

Razlika med ZDA in Evropo nastaja v dojemanju finančnega sektorja Zakrajšek je razložil tudi, zakaj Evropa ostaja zadaj. Po njegovem mnenju so vzroki zgodovinski in globlji. Poudaril je razliko v dojemanju finančnega sektorja, ki je v Evropi organiziran tako, da imajo banke centralno vlogo v finančnem sistemu, v ZDA pa je bančni sektor sicer pomemben, vendar temelji na tržnem sistemu.