Zakrajšek o scenarijih, ki jih odpira finančna kriza

Egon Zakrajšek, ki je sicer na predavanju v Kopru podal zgolj svoja osebna videnja trenutnih finančnih problemov, je najprej predstavil kratek potek dogajanja, ki je vodilo do sedanjega stanja, ko kaže, da niti nenehni prilivi za sanacijo gospodarstev ne učinkujejo, dolg posameznih držav pa strmo narašča. V primeru zloma Grčije bi ta "okužila" tudi druga gospodarstva v težavah, kot sta na primer Italija in Španija, ki se nato tudi sami ne bi mogli več zadolževati. Bančne ustanove bi poskušale zase zadržati čim več likvidnosti in ne bi več posojale denarja. Sledilo bi zmanjšanje zaupanja s strani gospodarstva in potrošnikov, kar bi nato vodilo v recesijo, intervencijo Nemčije in Francije, vse skupaj pa bi zamajalo tudi svetovno gospodarstvo, je po takem scenariju predvidel Zakrajšek. Zakrajšek: Rešitev je v finančni konsolidaciji najbolj ranljivih držav Rešitev je po njegovem mnenju v finančni konsolidaciji najbolj ranljivih držav, četudi za ceno ostrih in nepriljubljenih ukrepov. Pri tem pa konsolidacija ne bi smela temeljiti zgolj na rezih, ampak bi bilo potrebno omogočiti večjo fleksibilnost zaposlovanja ter spremeniti strukturo davkov. Poleg tega bi morala trdnejša nacionalna gospodarstva spodbujati celotno povpraševanje v regiji. Nujna krepitev institucionalnega okvira znotraj območja evra Na politični ravni Zakrajšek poudarja zlasti ukrepe glede krepitve institucionalnega okvira znotraj območja evra, ki bi moralo nastopati z enim glasom. Prav tako bi bilo treba opravljati redne in kredibilne stresne teste bank, informacije o testih pa bi morale biti javno dostopne.

Vendar tudi ti ukrepi morda ne bi zadostovali, če bi vmes prišlo še do kolapsa kakšne večje finančne ustanove. Zato je potreben tudi "plan b", ki bi omogočil prestrukturiranje dolga v primeru, da se dolg ene ali več držav izkaže za nevzdržnega, poudarja Zakrajšek.

Jakopin: Soočamo se z neko trajno spremembo V pogovoru, ki je sledil, je Japec Jakopin iz podjetja Seaway opozoril na neustreznost izraza "kriza", saj se po njegovem soočamo z neko trajno spremembo, ki pomeni konec obdobja, ko je zahodna ekonomija temeljila na načelu kolonializma in izkoriščanja drugih območij sveta. Gospodarska rast, ki temelji na predpostavki stalne in celo ekspotencialne rasti, je namreč nevzdržna za planet, ki premore le omejene resurse.

Zakrajšek pa je k temu pojasnil, da rast Kitajske in drugih gospodarstev v razvoju ne pomeni, da bi morala biti rast v zahodnih državah negativna. Pri tem je izpostavil, da rast ne pomeni zgolj produkcije v ožjem smislu, ampak vključuje nove ideje z večjo dodano vrednostjo.

Zakrajšek: Kapitalizem je živ organizem, ki ni nespremenljiv Kot je navedel, se je samo lani, torej v času globalne krize, iz revščine dvignilo 600 milijonov Zemljanov, zato je Zakrajšek optimist, da je tržni kapitalizem edini sistem, ki omogoča takšno rast in hkrati spoštuje demokratična načela. Seveda pa je tudi kapitalizem "živ organizem", ki ni nespremenljiv.

Zakrajšek: Da so za vse krive banke, je populistično mnenje Sicer pa je za prihodnost nujno zagotoviti stabilnost finančnega sistema, pri čemer naj vlade dajo vedeti tudi največjim finančnim ustanovam, da jih ne bodo zmeraj reševali ne glede na vse. Zakrajšek je priznal, da je s strani bank prišlo do ekscesov, hkrati pa poudaril, da obstajajo tudi banke, ki kreditirajo dobra podjetja in dobre zamisli. Da so za vse krive banke, je po njegovem populistično mnenje.