Zakaj hrvaškim hotelirjem uspeva, slovenskim pa ne?

Donosnost hotelirskega sektorja v Sloveniji je pod evropskim povprečjem, še slabši je položaj pri tistih hotelih, do katerih je izpostavljena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je ob nedavnem prevzemu upravljanja tretjine slovenskih hotelskih zmogljivosti obljubila, da bo njihovo vrednost zvišala za 60 odstotkov.

Skupaj s posrednimi učinki turizem v Sloveniji ustvari 13 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda (BDP), neposredno in posredno pa zagotavlja več kot 12 odstotkov vseh delovnih mest. Vpliv hrvaškega turizma na BDP je medtem mnogo večji. Prihodki od turizma so lani predstavljali 17 odstotkov BDP.

Slovenski turizem izgublja konkurenčnost, hrvaškemu raste Slovenija je letos izgubila tri mesta na lestvici svetovne konkurenčnosti v turizmu, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Pristala je na 39. mestu v konkurenci 141 svetovnih držav. Hrvaška je glede na lani pridobila dve mesti in se uvršča na 33. mesto.

Medtem ko potencialno najboljša slovenska hotelirska podjetja životarijo zaradi ujetosti v tajkunske zgodbe in stare lastniške povezave, je sosednja Hrvaška po pisanju tamkajšnjega časnika Jutarnji list samo letos v obnovo 25 hotelov vložila pol milijarde evrov. To je rekorden znesek investicij v hotelske zmogljivosti na Hrvaškem. Z dvigom kakovosti nastanitvenih zmogljivosti lahko gostom zaračunajo več kot pred tem, vse več hotelov pa je odprtih vse leto. To jim omogočajo predvsem na novo zgrajeni ogrevani bazeni in centri dobrega počutja.

Slovenija je imela lani v povprečju manj kot 40-odstotno zasedenost hotelov, pri naših južnih sosedih je bila ta višja za dve odstotni točki. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je za rentabilno poslovanje nujna vsaj 53-odstotna zasedenost hotelskih zmogljivosti.

V Poreču pravkar odprli luksuzni resort Pretekli teden so na primer na novo odprli resort Isabella Island na otoku svetega Nikole pri Poreču. Za temeljito preobrazbo socialističnega hotelskega kompleksa v luksuzni resort so v podjetju Valamar porabili 33 milijonov evrov.

Letošnji rekorder po višini vlaganj na Hrvaškem je sicer, kot poroča Jutarnji list, hotelirsko podjetje HUP Zagreb. Ta je lastnik devetih luksuznih hotelov v Zagrebu in Dubrovniku, med drugim dveh Sheratonovih. V obnovo dubrovniških zmogljivosti je vložil 80 milijonov evrov. Znatne obnove in 14 milijonov evrov sredstev je bil deležen tudi dubrovniški hotel Kompas.

Med največjimi vlagatelji na Hrvaškem je še hotelirsko podjetje Maistra v lastništvu Adris grupe. Lanske investicije so presegle 13 milijonov evrov, od tega so štiri milijone vložili v obnovo butičnega hotela Adriatic v središču Rovinja.

Mali Lošinj poleti z novim aquaparkom Slovencem ljubi Mali Lošinj v zadnjih letih goste redno preseneča z vsaj eno novostjo. Hotelsko podjetje Jadranka, ki je pred kratkim prešlo v večinsko rusko last, letos odpira prenovljen hotel Alhambra z vilama Augusto in Hortenzijo. Za njuno obnovo so namenili 25 milijonov evrov.

Prav tako bo isto podjetje čez mesec dni v kampu Čikat odprlo zabaviščni aquapark, ki bo prvi takšen na hrvaških otokih. V prvi vrsti bo namenjen družinam z otroki, raztezal pa se bo na 2.400 kvadratnih metrih vodnih površin. Vstop za goste kampa bo brezplačen.

Sedem milijard evrov investicij v prihodnjih petih letih Skorajšnje odprtje dveh prenovljenih hotelov napovedujejo tudi v družbi Karisma Hotels Adriatic na Makarski rivieri in v Dogus Grupi v Šibeniku, Split pa bo bogatejši za prenovljen petzvezdični hotel Park. Letos je sicer v novi luči zasijalo še deset manjših hotelov na hrvaški obali.

Kljub temu Hrvaška s 620 hoteli še vedno močno zaostaja za svetovnimi turističnimi destinacijami. Hrvaški minister za turizem Darko Lorencin zato napoveduje, da bo država v prihodnje namenila več poudarka turističnim "greenfield" investicijam. Na voljo je namreč vse manj hotelov, ki jih lahko novi lastniki s temeljito prenovo spremenijo v privlačno turistično destinacijo. Do leta 2020 naši sosedje računajo na sedem milijard investicij v turistične zmogljivosti.

Kot investicije v zapuščeno turistično, vojaško in industrijsko infrastrukturo je Lorencin omenil nekdanji vojašnici Katarina monumenti in Muzil v Pulju, pa tudi uničeni turistični kompleks nekdanje JLA Kupari pri Dubrovniku. Kot popolnoma novi hotelski investiciji je omenil projekt Costabela na Reki in hotel Dioklecijan v Splitu.