Zakaj ena lastovka še ne prinese pomladi?

Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so ob koncu lanskega leta ostali na visoki ravni, spodbudne so tudi napovedi za prihodnji dve leti. Slovenija je lani dosegla 2,6-odstotno gospodarsko rast, kar je najvišje po začetku krize, in je bila v medletni primerjavi z 2,4-odstotno krepitvijo bruto domačega proizvoda (BDP) v skupini držav članic EU z najvišjo rastjo. Za letos EBRD Sloveniji napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa med dvema in 2,6 odstotka.

"Dejavniki v ozadju gospodarske rasti v lanskem letu kažejo, da okrevanje temelji na spodbudnih gibanjih na več področjih. Zaradi tega pričakujemo, da se bodo spodbudna gibanja v gospodarstvu in na trgu dela nadaljevala tudi letos," napoveduje Umar in dodaja, da bo hitrost okrevanja v prihodnjih letih pomembno zaznamovana tudi z ukrepi, ki jih bomo sprejeli doma. Težnje po vnovičnem povišanju minimalne plače in ustavitev privatizacije niso ukrepi, ki bi pripomogli k ohranjanju trenutne rasti, poudarjajo.

Gospodarska rast že vzbuja apetite "Zanašati se na pozitivne smernice iz lanskega leta je izjemno tvegano. Nujno je pogledati, kaj se je v Sloveniji dogajalo od začetka krize. Torej od leta 2008 do začetka lanskega leta, ko je BDP na prebivalca realno upadel za 7,5 odstotka, lani pa zrasel za 2,6 odstotka. Slovenija je tako še vedno na petih odstotkih rasti BDP izpred kriznih let, medtem ko so druge članice EU že nad svojim BDP izpred krize," ponazori svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novkovič, ki zato svari pred povečanimi apetiti nekaterih po izrednem usklajevanju pokojnin in povečanju plač v javnem sektorju.

"Gre za nerazumne ukrepe. Na podlagi kratkoročne rasti želimo deliti več, namesto da bi se lotili nujnih strukturnih reform. Te so v obdobju blage gospodarski rasti bistveno bolj smiselne in učinkovite kot v času krize. Značilen primer sta Nemčija, ki je reforme uvedla pred krizo, in Grčija, ki se je reform lotila pod prisilo v krizi," je prepričan Novkovič. Vlado zato opozarja, da je zdaj pravi trenutek za uvedbo reform, kot sta pokojninska in zdravstvena, za fleksibilnejši trg dela in reformo javnega naročanja.

Sindikalistka Böhmova naveličana pavšalnih pozivov k reformam Z njim se ne strinja izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm, saj pravi, da je bil lani najmanjši porast upokojencev v zadnjem desetletju. "Tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež meni, da zdaj ni potrebe po novi reformi, saj je zadnja povsem dovolj zaostrila upokojitvene pogoje. Govorjenje o pokojninski reformi je slaboumno. Gre za mantro, ki jo ponavljajo tisti, ki si ne vzamejo dovolj časa za proučitev razmer in običajno sploh ne vedo, o čem govorijo," je kritična Böhmova, ki je naveličana pavšalnih pozivov po pokojninski reformi.

Glede zdravstvene reforme pa Böhmova meni, da se prihodki obveznega zdravstvenega zavarovanja povečujejo, kar bi lahko zadostovalo tudi za skrajševanje čakalnih dob. "V zdravstvu bi bilo marsikaj optimizirati, predvsem racionalizirati javno zdravstveno mrežo, a ne na račun zmanjševanja pacientovih pravic," še sklene sindikalistka za zdravstveno in socialno politiko.

Opozorila pred vnovičnim zasukom evropskega gospodarstva Glavni generator lanske gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast, in to v vsakem četrtletju bolj. Izvoz proizvodov se je v vsem letu 2014 povečal za 6,3 odstotka, uvoz pa za 4,1 odstotka. "Slovenija je imela predvsem zaradi izboljšanja razmer v tujini, kar se je izrazilo predvsem pri izvozu, lani veliko sreče. Zaradi sanacije bančnega sistema se je zvišala tudi naša kredibilnost," pojasnjuje Novkovič, ki pri tem opozarja na morebitni vnovičen zasuk evropskega gospodarstva. Da je glavno vodilo rasti BDP izvoz, se strinja tudi ekonomist Anže Burger, ki pa veliko težavo vidi v pomanjkanju naložb in končni porabi.

Ta se je lani prvič po začetku krize povečala, za skromnih 0,8 odstotka, a je v zadnjem četrtletju lanskega leta znova upadla. "Skrb zbujajoče je gibanje zasebne potrošnje in naložb v zadnjem lanskem četrtletju, saj sta obe kategoriji doživeli ponoven upad," opozarja Burger. Vzroke vidi v negativnih zunanjih okoliščinah, kot je rusko-ukrajinska kriza, in notranjih dejavnikih, kot je odsotnost reform na ponudbeni strani.

Brez domačega povpraševanja ne bo stabilne rasti "Gospodarska rast ne sme temeljiti le na izvozu. Pozitivne smernice bomo obdržali le z dvigom domačega povpraševanja, ki bo dalo stabilnost gospodarski rasti. Večje potrošnje pa ni zaradi stalnega pritiska na plače delavcev tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Skrajni čas je za realno usklajevanje plač s produktivnostjo, s čimer bi zagnali tudi domačo potrošnjo," opozarja sindikalistka Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko politiko in sistem plač pri ZSSS. Statistični podatki kažejo, da kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, nižjo od slovenskega povprečja 1.600 evrov bruto (1.060 evrov neto), kar polovica zaposlenih pa nižjo od 1.311 evrov bruto oziroma 893 evrov neto. Tako nizke plače se odražajo tudi v pokojninah, saj povprečna znaša 600 evrov.

Povečanje potrošnje gospodinjstev prihaja z zamikom Za 0,3 odstotka se je povečala tudi potrošnja gospodinjstev, kar je posledica izboljšanja razmer na trgu dela, a nakazuje na nadaljnjo previdnost potrošnikov pri nakupih. Število brezposelnih se je februarja znižalo prvič v treh mesecih na 122.500 oseb, kar pomeni približno 12-odstotno brezposelnost. Tako decembra kot januarja so številke običajno višje, ker se iztekajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Upoštevajoč daljše obdobje pa brezposelnost v zadnjem obdobju upada. Nevarnosti, da bi se število ljudi, vpisanih v evidenco brezposelnih, po nekaj več kot letu dni znova približalo meji 130 tisoč, naj ne bi bilo.

"Povečanje končne potrošnje prihaja z zamikom, prav tako bo zaradi gospodarske rasti hitrejše okrevanje na trgu dela vidno šele čez pol leta ali eno leto," napoveduje Burger.

Zaradi nižjih cen nafte in tudi preostalih surovin so se vidno spremenila tudi pričakovanja o gibanju inflacije. Lani je bila 0,5-odstotna, za letos napovedujejo komaj 0,1-odstoten dvig cen. Pozitiven učinek počasnejše rasti uvoznih cen od izvoznih se kaže v nižjih stroških poslovanja in povečani kupni moči domačih proizvajalcev. Realni bruto domači dohodek se je lani tako povečal za dodatne pol odstotne točke več kot BDP. Učinek izboljševanja ugodnih pogojev razmerja med izvoznimi in uvoznimi cenami v letu 2014 na Umarju ocenjujejo na okoli 200 milijonov evrov.

Vlada mora aktivneje iskati vlagatelje in znižati stroške dela Ker se je izboljšala bonitetna ocena države, ta postaja bolj zanimiva za naložbe. Donos na slovenske obveznosti se je danes znižal pod 0,9 odstotka, kar je najnižja vrednost od vstopa Slovenije v območje evra. Sredi januarja lani se je donos na primer gibal še na ravni okoli štirih odstotkov in pol, medtem ko je aprila lani za kratek čas presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki dolgoročno ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

Vlada sicer napoveduje številne ukrepe za spodbujanje rasti in razvoj podjetij, s čimer bi povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, a pri tem je nujno, da državne ustanove aktivneje iščejo vlagatelje in da se izboljša poslovno okolje v Sloveniji.

"Dokler bomo v Sloveniji po stroških dela v bruto dodani vrednosti še vedno na prvem mestu med državami EU, je ravnanje vlade vprašljivo. Vlada bi morala davčno breme čim prej prestrukturirati, s tem pa bi se stroški dela znižali," opozarja Novkovič. Na drugi strani bi lahko izpad nadomestila z drugimi davki, na primer višjim davkom na nepremičnine, še dodaja.

Kje so pasti? Burger pravi, da so ključne naloge vlade za vzdržno gospodarsko rast znane že dolgo časa. Kot nujno je opozoril na privatizacijo podjetij v državni lasti, racionalizacijo javnega sektorja, pravo reformo trga dela, deregulacijo poklicev, znižanje obdavčitev produktivnega dela in pokojninsko reformo.

"Samo strukturne reforme na ponudbeni strani gospodarstva lahko privedejo do dolgoročno vzdržne gospodarske rasti, temelječe na inovativnosti. S temi reformami bi Slovenija lahko dosegala stopnje rasti med tremi in štirimi odstotki na leto, kar bi bilo normalno glede na našo stopnjo razvitosti. Bojim se, da bo v prihodnjih letih rast precej nižja od tega," je sklenil Burger.

Imajo interesne skupine v Sloveniji še vedno prevelik vpliv? "Bojim se, da slovenska vlada nima jasnega pogleda na trenutne razmere in poskuša krmariti med različnimi interesnimi skupinami v Sloveniji, ki jih ne zanima usoda gospodarstva in ljudi. Te skupine želijo še naprej večati svoje dobrobiti iz javnih blagajn ali pa jih vsaj zadržati na trenutnih postavkah," je kritičen Novkovič. Kot rešitev vladi predlaga, da najame kredibilno tujo ustanovo, na primer Svetovno banko, ki bi pregledala delovanje javnega sektorja oziroma naredila zunanjo revizijo. Na podlagi izkušenj in dobrih praks iz drugih držav bi vladi lahko svetovala sprejem primernih ukrepov, kar bi optimiziralo javni sektor.

"Vlada te rešitve ne omenja v nobenih dokumentih. Očitno so tiste interesne skupine, ki jim ni do pregledne porabe davkoplačevalskega denarja, v Sloveniji še vedno premočne," še sklene svetovalec predsednika GZS.