WEF: Švica ostaja najbolj konkurenčno gospodarstvo; Slovenija izgubila 12 mest

Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti izgubila 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami, največjo težavo pa predstavljajo omejen dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracija in toga delovnopravna zakonodaja. Švica z dobrimi gospodarskimi rezultati Kot WEF ugotavlja v poročilu o globalni konkurenčnosti 2011-2012, Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva, predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih. Največje prednosti švicarskega gospodarstva ... Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjene so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih.

Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju.

Singapur s tretjega na drugo mesto Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska (lani druga), Finska (sedma), ZDA (četrte), Nemčija (peta), Nizozemska (osma), Danska (deveta), Japonska (šesta) in Združeno kraljestvo (12.).

Slovenija pristala na 57. mestu med 142 državami Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo (ki je izgubila pet mest) in pred Mehiko (ki je pridobila osem mest).

Najboljše ocene za področje ... Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja (21. mesto) ter zdravja in osnovnega izobraževanja (24. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (32. mesto), makroekonomskega okolja (35. mesto), infrastrukture (37. mesto) ter inovacij (40. mesto), učinkovitosti trga dobrin (48. mesto), razvitosti poslovanja (49. mesto) in delovanja institucij (55. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto.

Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga (oboje 102. mesto).

Največja ovira za poslovanje dostop do financiranja Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija.

Precej manj problematična področja so po mnenju anketiranih vodilnih predstavnikov podjetij korupcija, delovna etika in izobrazbena raven zaposlenih, politična nestabilnost, inflacija in stopnja kriminala.

Visoko tudi po ravni pravne zaščite vlagateljev Slovenija je tako npr. zelo visoko na lestvici, ko gre za poslovne stroške zaradi terorizma in kriminala (1. oziroma 11. mesto). Precej visoko je tudi po ravni pravne zaščite vlagateljev (20. mesto) in po preglednosti političnega procesa (30. mesto).

Nizko pa se na področju institucij Slovenija uvršča po učinkovitosti vodstvenih organov v podjetjih (126. mesto), zaščiti interesov malih delničarjev (127. mesto), učinkovitosti pravnega okvira za reševanje sporov (111. mesto) in učinkovitosti javne porabe (110. mesto).

Slovenija je zelo visoko skoraj po vseh kriterijih zdravja in osnovnega izobraževanja, visoko pa tudi po večini kazalcev višjega izobraževanja in usposabljanja (na 4. mestu se je tako znašla po številu vpisanih v visokošolske ustanove), precej nižje pa po kakovosti visokošolskega sistema (63. mesto).

Zapleteni in dolgi postopki za ustanovitev podjetja Visoko je Slovenija tudi po zapletenosti in dolžini postopkov za ustanovitev podjetja (3. oziroma 13. mesto), na 129. mesto pa se je uvrstila po davčnem bremenu in učinkih davčne politike.

Po togosti trga dela na 129. mestu Najnižje se je Slovenija uvrstila po nekaterih kazalcih učinkovitosti trga dela. Na 141. mestu je tako pristala po učinkovitosti postopkov zaposlovanja in odpuščanja, po togosti trga dela se je uvrstila na 129. mestu, po prožnosti plačnih pogajanj na 126. mesto, po sodelovanju med delojemalci in delodajalci pa na 116. mesto.

Pri kazalcih finančnega trga je najnižje pristala po kriteriju zdravja bančnega sistema (127. mesto), na 107. oziroma 108. mestu pa se je znašla po kazalcih dostopnosti do posojil in sposobnosti financiranja skozi domači lastniški kapital.