V Sloveniji se je populacija divjih prašičev v zadnjih 40 letih povečala za dvajsetkrat, kmetom pa že povzročajo veliko škodo.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato poziva kmetijsko ministrstvo in ostale deležnike, da pri sprejemanju načrtov za lovsko upravljavska območja zavzamejo bolj aktivno vlogo.
Območni gozdnogospodarski načrti za 2011-2020
V zbornici ob tem poudarjajo, da se letos sprejemajo območni gozdnogospodarski načrti za obdobje 2011-2020, katerih sestavni del so tudi dolgoročni načrti za upravljanje z divjadjo.
Populacija divjih prašičev se je skokovito povečala
Populacija divjih prašičev se je v Sloveniji skokovito povečala predvsem zaradi sprememb v življenjskem okolju, izboljšanja življenjskih in prehranskih razmer ter napačnega upravljanja s to divjadjo, menijo v KGZS.
Lani za odškodnine izplačanih 256.000 evrov
Lani je bilo za odškodnine po divjem prašiču na lovnih površinah izplačanih dobrih 256.000 evrov, kar predstavlja dobrih 70 odstotkov vseh izplačanih odškodnin. Skoraj polovica odškodnin se nanaša na Primorsko. Velike škode so bile tudi na Kočevskem, v Beli krajini, na Bizeljskem, Goričkem, Kozjanskem, Ljubljanskem barju in Pohorju.
Letošnja škoda bo po vsej verjetnosti presegla lansko
Letošnja škoda bo po vsej verjetnosti presegla lansko in se bo verjetno približala višini škode iz leta 2008, ko je dosegla skoraj 500.000 evrov, ocenjujejo v KGZS. Kmetje po ponavljajočih se škodah, povzročenih s strani divjih prašičev, na oškodovanih kmetijskih zemljiščih opuščajo kmetovanje. V zbornici ob tem poudarjajo, da tudi številni pozivi, okrogle mize in druge aktivnosti za rešitev te problematike niso imeli učinka.