Četrtek,
1. 3. 2012,
16.17

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Četrtek, 1. 3. 2012, 16.17

7 let, 2 meseca

Vlada za znižanje državnih naložb v NLB in NKBM

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Prizadevanja za znižanje državnih naložb v največjih slovenskih bankah, NLB in NKBM, so pod novo vlado znova oživela.

Finančni minister Janez Šušteršič je napovedal, da bo država po sektorski politiki za finančni sektor v ključnih družbah, v NLB, NKBM in še v Zavarovalnici Triglav, ohranila vsaj 25 odstotkov in eno delnico.

"AUKN si bo prizadevala in aktivno sodelovala pri iskanju potencialnih investitorjev" "Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) si bo prizadevala in aktivno sodelovala pri iskanju potencialnih investitorjev," so sporočili iz agencije. V agenciji so prepričani, da bodo vse njihove informacije v veliki meri koristile delovni skupini, ki jo bodo oblikovali z namenom nadaljnjega vodenja projekta dokapitalizacije NLB, so dodali.

Ob tem so na vprašanji, zakaj ji je vlada v sredo naložila, da jo obvesti o vseh postopkih glede dosedanjih dokapitalizacij, ter zlasti, zakaj mora do 10. marca za ministrstvo pripraviti pisno poročilo o kapitalski ustreznosti NKBM, odgovorili, da agencija vlado in ministrstva vseskozi tekoče obvešča o vsebinskih zadevah državnih družb, ki jih upravlja. "Agencija je že pred tem aktivno pristopila k izdelavi izčrpnega in celovitega poročila o aktivnostih pri dokapitalizaciji obeh največjih bank," so zapisali.

Ministrstvo: Prizadevamo si doprinesti k izboljšanju stanja v slovenskem bančnem sistemu Na finančnem ministrstvu so glede slednjega zapisali, da si prizadevajo "doprinesti k izboljšanju stanja v slovenskem bančnem sistemu", zato se jim zdi primerno, da so podrobneje seznanjeni s stanjem v drugi največji banki". "Glede na to, da AUKN v okviru svojih upravljavskih pravic opravlja tudi redne četrtletne sestanke z upravami in/ali nadzornimi sveti družb z državnim lastništvom, torej tudi z NKBM, štejemo v konkretnem primeru AUKN za pristojno za podajo omenjenih informacij," so navedli.

V Banki Slovenije zahteve, ki jih je vlada v zvezi z NKBM naložila AUKN, ne komentirajo. "V skladu z določili zakona o bančništvu mora Banka Slovenije vse informacije, ki jih pridobi pri opravljanju nadzora ali drugih poslov, varovati kot zaupne in jih ne sme razkrivati, razen v primerih, kot jih navaja zakon," so navedli.

V NLB je imela sredi minulega leta Republika Slovenija 45,62-odstotni delež, skupaj s paradržavnima skladoma, Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo, pa je v NLB obvladovala 53,72 odstotka delnic. To pomeni, da bi država ob izpolnjevanju Šušteršičevih napovedi v NLB lahko odprodala do približno 28-odstotni delež. Več o tem bo znanega konec aprila, saj mora finančno ministrstvo do 20. aprila pripraviti novo strategijo upravljanja s kapitalsko naložbo države v NLB.

Kakšni so načrti vlade glede NLB, se bo pokazalo tudi pri predvideni letošnji dokapitalizaciji NLB. Ta mora namreč glede na usklajeno evropsko dokapitalizacijo do 30. junija doseči devetodstotni količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. Vlada se bo z lastniki NLB o sodelovanju pri dokapitalizaciji pogajala do 20. aprila.

Šušteršič: Dokapitalizacija NLB je brez neposrednega sodelovanja proračuna nujna Razumeti je, da sama pri njej ne namerava sodelovati, saj je po Šušteršičevih besedah "dokapitalizacija NLB brez neposrednega sodelovanja proračuna nujna, če želi država izpeljati fiskalno konsolidacijo". V belgijski KBC pa bi pri njej sodelovali, če bi jim prinesla dodano vrednost oz., kot je je dejal prvi mož KBC v odhodu Jan Vanhevel, "več kapitala, več dobička".

Če bi ves delež države kupila, denimo, belgijska bančna in zavarovalniška skupina KBC, bi lahko prišla do približno enakega deleža v NLB, kot ga ima sedaj slovenska država. KBC je namreč trenutno nekaj več kot 25-odstotna lastnica NLB.

V NLB je bila lani dosežena že tretja zaporedna nenačrtovana izguba Vrednost delnice NLB pa se je medtem močno znižala. Na zaostrene razmere na trgu so opozorili tudi v agenciji. "Agencija si bo prizadevala in aktivno sodelovala pri iskanju potencialnih investitorjev," so zapisali, a ob tem dodali, da se je treba zavedati, da je bila "v NLB lani dosežena že tretja zaporedna nenačrtovana izguba, lani v višini 239 milijonov evrov, kar bo nov otežujoč faktor".

Vrednost knjigovodske vrednosti delnice NLB je konec lanskega leta po podatkih s spletne strani NLB znašala 86,8 evra. Medtem je s portala drugaborza.com, ki je namenjen objavljanju ponudb za nakup in prodajo delnic slovenskih delniških družb, s katerimi se ne trguje na Ljubljanski borzi, razvidno, da se je ponudba za prodajo delnice NLB dana za 65 evrov za delnico, povpraševanje po delnici NLB pa pri 19 evrih za delnico.

V NKBM ima Republika Slovenija 27,66 odstotka delnic V dokapitalizaciji NLB v letu 2008 je bilo treba za delnico NLB odšteti 334 evrov, v lanski dokapitalizaciji pa 116 evrov. V NKBM ima Republika Slovenija 27,66 odstotka delnic, skupaj s paradržavnima skladoma pa 35,65 odstotka. Torej bi država v tej banki lahko prodala približno 10-odstotni delež. Vrednost delnice NKBM, ki sicer kotirajo na Ljubljanski borzi in na borzi v Varšavi, dosega trenutno višino približno treh evrov.