Vlada je sprejela strategijo razvoja iger na srečo, katere osnovna predpostavka po besedah finančnega ministra Franca Križaniča je, da so igre na srečo lahko del turistične ponudbe.
Vprašanje lastništva prirediteljev iger na srečo ostaja odprto in naj bi ga razrešili v postopku obravnave poznejših sprememb zakona o igrah na srečo v DZ, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Križanič. "Zelo močne so ideje po popolni lastniški deregulaciji, kot se uveljavlja v ZDA, ali pa da ostanemo nekoliko bolj klasični evropski; večina evropskih držav ima tu pomemben delež tudi javnega lastništva," je dejal.
Igralnice morajo biti v večinski državni lasti
V primeru, da se bo državni delež v teh družbah zmanjšal pod 51 odstotkov, osnutek strategije predvideva okrepitev nadzora tudi z uvedbo licenc za člane uprav in druge odgovorne delavce koncesionarjev. To bo možno le izjemoma - če gre za skupna vlaganja z zasebnim sektorjem v igralniško-zabaviščni megacenter, sicer pa tudi v bodoče ostajajo v veljavi pravila, po katerih morajo biti igralnice v večinski državni lasti.
Klasične igre na srečo bodo le v državni lasti
Pri klasičnih igrah na srečo - te prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija in igre na srečo - bo vlada predvidoma zahtevala javno lastništvo. Torej se bo zasebni sektor iz lastništva teh prirediteljev v celoti umaknil, je napovedal.
Križanič meni, da se bo odprla pomembna perspektiva turističnega razvoja
DZ bo spremembe zakona o igrah na srečo sprejel v prvi polovici leta 2011, s čimer se bo po Križaničevih besedah odprla pomembna perspektiva turističnega razvoja in iger na srečo na Slovenskem.
Kot je osnutek strategije že prejšnji teden predstavil Križanič, so predvidene štiri različne kategorije dejavnosti na tem področju: igralniško-zabaviščni mega center, igralniško zabaviščni center, grand casino in casino. Poleg tega so predvideni še igralni saloni, katerih število pa se bo zmanjšalo.
Uspešen manjši salon bo lahko prerasel v casino, grand casino in tako naprej, je danes povedal Križanič. Trenutno ta možnost sicer še ni predvidena, jo pa bo mogoče vnesti v strategijo pozneje.
Pahor: Strategije naj se ne jemlje kot biblijo
Na osnovi strategije razvoja iger na srečo bo vlada pripravila predlog sprememb zakona o igrah na srečo, ki po Križaničevih besedah pomemben mejnik pri razvoju tako igralniške kot turistične dejavnosti v Sloveniji. Premier Borut Pahor je ob tem predlagal, naj se strategije ne jemlje kot biblijo. "Jemlje naj se jo kot neko temeljno usmeritev, zaradi različnih stališč v strokovni javnosti in panogi pa toliko bolj previdno in preudarno pripravi potrebne zakone," je povedal na novinarski konferenci.
Glede obdavčitve igralništva strategija predvideva združitev davka od iger na srečo ter koncesijske dajatve v eno samo dajatev. Ta bo degresivna in bo odvisna od tega, koliko posamezen ponudnik investira v turizem.
Igralništvo predvsem v geografsko zaokroženih območjih
V strategiji je zapisano, da je igralništvo eden od delov turistične ponudbe v Sloveniji, ki pa ne služi toliko potrebam po tovrstni zabavi zgolj našega prebivalstva, temveč zadovoljuje te potrebe na dosti širšem območju, tudi za goste iz precej oddaljenih krajev.
Igralniška dejavnost se bo razvijala v geografsko zaokroženih območjih, med katerimi strategija navaja Novo Gorico, Sežano - Lipico, Portorož in Kranjsko Goro. Število koncesij se bo postopno zmanjševalo in usmerjalo v večje igralniške enote z dodatno turistično ponudbo. Nove koncesije se bodo dodeljevale na podlagi javnega razpisa.
Strategija pisana na kožo državnega Hita
Po oceni sodelujočih na okrogli mizi, je strategija razvoja iger na srečo pisana na kožo državnega Hita, zmanjševanje (ali odvzem) koncesij igralnim salonom pa bo ogrozilo tako financiranje lokalnih skupnosti kot financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Pezdir: Število koncesij za prirejanje iger na srečo se bo zmanjša
Okroglo mizo sta organizirala predsednik Društva za zaščito ustavne države Rado Pezdir in predstavnica društva YHD Elena Pečarič. Prvi je dejal, da je strategija napisana za reševanje podjetja Hit, saj priporoča, da se število koncesij za prirejanje iger na srečo zmanjša.
Pečarič: Potrebno je odpraviti kolizijo interesov
S tem po njegovih besedah ne bo ogroženo samo financiranje lokalnih skupnosti, temveč tudi invalidskih in humanitarnih organizacij, ki denar za svoje delovanje in programe dobivajo od koncesij prirediteljev iger na srečo. "Treba je spremeniti zakonodajo, financiranje narediti transparentnejše, odpraviti pa tudi kolizijo interesov," je - kot so sporočili po okrogli mizi - dodala Pečaričeva.
Teršek: Zakon bi bil neustaven
Andraž Teršek s primorske fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije je dejal, da država deluje politično neodgovorno in kaže svoj ignorantski odnos do prava. "Zakon o igrah na srečo bi bil v primeru, da bi ga pripravili na podlagi strategije razvoja iger na srečo, neustaven," je dejal.
Kot je pojasnil, ustava ščiti svobodni trg in najmanjše gospodarske subjekte, a strategija te pravice odvzema, da bi zaščitila en sam gospodarski subjekt.
NSi: Strategija ni naravnana v prid slovenske družbe
Iz stranke NSi pa so sporočili, da strategiji odločno nasprotujejo, saj ni strateško naravnana v prid slovenske družbe. Prav tako nasprotujejo oživitvi pogovorov z ameriško družbo Harrah's, ki se je že pred leti neuspešno dogovarjala o skupni naložbi z novogoriškim Hitom.
"Privatizacija je korak v napačno smer"
V NSi nasprotujejo tudi zamisli ministrice za gospodarstvo Darje Radić o popolni privatizaciji igralnic. Privatizacija v tej dejavnosti je korak v napačno smer, saj pomeni širjenje igralništva, ki nedvomno ima negativne posledice na človeka in okolje, so sporočili iz NSi, kjer še opozarjajo, da povečevanje ugodnosti za vlagatelje v igralništvo spodbuja nelojalno konkurenco drugim panogam v turizmu in gospodarstvu nasploh.
Namesto tega predlagajo dodatno obdavčitev igralništva ter ustanovitev posebnega javnega sklada za odpravljanje negativnih posledic igralništva in uvedbo preventivnih in kurativnih dejavnosti.
4
