Vlada ne podpira predlogov PS in DL glede odpoklica župana

V najnovejši različici je naložbo v Slovenske železnice s seznama portfeljskih naložb umestila na seznam strateških naložb. Sprejeta klasifikacija naložb državnega holdinga sicer vsebuje še eno spremembo. Tako je vlada iz tabele naložb, ki ostanejo v lasti Slovenskega državnega holdinga, zaradi določb področnih zakonov in invalidskih podjetij črtalo podjetje SŽ - Infrastruktura, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Prva različica klasifikacije je povzročila precej razburjenja Prvo različico klasifikacije je vlada sprejela 6. februarja, uvrstitev nekaterih naložb pa je povzročila precej razburjenja. Vlada je nato v sredo na dopisni seji sprejela prenovljeno klasifikacijo naložb državnega holdinga, ključne spremembe pa so bile uvrstitev državnih naložb v Krki, Luki Koper, Darsu in Pošti Slovenije na seznam strateških naložb.

Vlada ne podpira predlogov PS in DL glede možnosti odpoklica župana in pogojev za funkcionarje Vlada je obravnavala tudi predloge več zakonskih sprememb glede možnosti odpoklica župana in pogojev za funkcionarje glede pravnomočnosti obsodb, ki sta jih ločeno vložili poslanski skupini PS in DL, podprla pa ni nobenega. Med drugim v vladi utemeljujejo, da bi predlagane rešitve posegle v volilno pravico in ustavno načelo domneve nedolžnosti.

Kandidat oz. funkcionar ne bi smel biti obsojen na kazen zapora za več kot tri mesece V DL so predlagali spremembe zakonov o volitvah predsednika republike, o volitvah v državni zbor, o poslancih, o državnem svetu, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi in o vladi. Z njimi želijo uvesti možnost odpoklica župana, predlagajo pa tudi uvedbo dodatnih pogojev za vložitev kandidature, s katerimi postavljajo tudi pogoje za prenehanje funkcije. Po njihovem mnenju kandidat oziroma funkcionar ne bi smel biti pravnomočno obsojen na nepogojno ali pogojno kazen zapora za več kot tri mesece, prav tako pa ne bi smel biti pravnomočno obsojen ne glede na višino kazni zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Med predlaganimi pogoji pa je tudi, da zoper posameznika ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja.

Zakonsko možnost odpoklica župana po principu referendumske zakonodaje so predlagali tudi poslanci PS. Ti želijo prav tako omejiti kandidiranje in opravljanje javnih funkcij. Sedaj veljavna zakonodaja določa, da mora funkcionar odstopiti, če je obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Po novem pa bi se to zgodilo tudi, če bi bil obsojen za kaznivo dejanje glede javnih pooblastil, javnih sredstev in uradne dolžnosti, so ob vložitvi pojasnili na novinarski konferenci. Prav tako bi moral po njihovem mnenju funkcionar odstopiti zaradi vložene pravnomočne obtožnice zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V takšnih primerih posameznik tudi ne bi mogel kandidirati za funkcijo.

Vlada ministrstvom naložila sprejem ukrepov za pospešitev črpanja sredstev EU Vlada se je seznanila tudi s trenutnim stanjem na področju črpanja sredstev kohezijske politike EU v trenutnem večletnem finančnem okviru 2007 - 2013. Ministrstvom, vključenim v izvajanje kohezijske politike, je naložila, da čim prej sprejmejo ukrepe za pospešitev črpanja v tem letu. Ministrstvom je vlada naložila še, da izboljšajo kakovost kontrol projektov in programov, ki so sofinancirani s sredstvi EU in se ustrezno pripravijo na revizije nadzornih organov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Slovenija v primerjavi z ostalimi državami pri črpanju sredstev nadpovprečna Slovenija je od 1. januarja 2007 do 31. januarja 2013 potrdila 99,6 odstotka od 4,8 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike, če se upoštevata evropski del in nacionalno sofinanciranje. Gre za projekte, programe in razpisana sredstva. Za 3,5 milijarde evrov ali 72,3 odstotka razpoložljivih sredstev je bilo doslej podpisanih pogodb, iz državnega proračuna je bilo izplačanih 2,4 milijarde evrov ali 50 odstotkov razpoložljivih sredstev, v državno blagajno pa iz bruseljske povrnjenih 1,8 milijarde evrov ali 43,8 odstotka razpoložljivih sredstev. Po podatkih Evropske komisije je Slovenija v primerjavi z ostalimi državami članicami pri črpanju evropskih sredstev nadpovprečna, z izjemo večjih projektov na področju okoljske in prometne infrastrukture, kjer je bila do zdaj slovenska absorpcijska sposobnost od vseh operativnih programov daleč najmanjša.

Vlada z uredbo za hitrejšo gradnjo enostavnejših objektov Vlada je sprejela tudi uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Uredba določa širši nabor enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je glavni namen odprava administrativnih ovir in bremen za investitorje in upravne organe.

Vlada s korakom k vzpostavitvi rednega zračnega prometa z Indijo Vlada je na seji določila tudi besedilo predloga zakona, s katerim bi ratificirali sporazum med slovensko in indijsko vlado o rednem zračnem prometu iz leta 2004. Z zakonom bi ratificirali tudi protokol o spremembi prej omenjenega sporazuma, ki sta ga vladi podpisali lani. Slovenija in Indija sta sporazum o rednem zračnem prevozu podpisali leta 2004. Slovenija ga zaradi priprav na vstop v EU ni ratificirala, nato pa je Sodišče EU odločilo, da so posamezne določbe dvostranskih sporazumov članic EU v nasprotju z evropskim pravnim pravom. Evropska komisija je nato leta 2008 z Indijo podpisala sporazum o nekaterih vidikih zračnih prevozov, Slovenija in Indija pa sta leta 2011 dosegli dogovor o vsebini protokola o spremembi dvostranskega sporazuma.

Ob robu slovensko-indijske poslovne konference, ki je potekala v New Delhiju v okviru državniškega obiska premierja Boruta Pahorja v Indiji, so namreč junija 2011 Adria Airways, Aerodrom Ljubljana in Air India podpisali memorandum o sodelovanju. Air India naj bi na letih v Severno Ameriko opravila postanke na ljubljanskem letališču.

Vlada po odstopu Živca za v.d. direktorja agencije za železniški promet imenovala Pörša Vlada je za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za železniški promet RS imenovala Alojza Pörša. Dosedanji direktor Boris Živec je namreč v ponedeljek podal odstop, vlada pa je sprejela sklep, da ga s 7. marcem razreši s položaja direktorja agencije za železniški promet.

Vlada ni sprejela novele energetskega zakona Vlada tudi ni sprejela novele energetskega zakona, čeprav je bila ta na dnevnem redu. Glavni cilj noveliranja krovnega zakona za energetiko je prenos direktiv EU o plinu in električni energiji v nacionalno zakonodajo, s katerim bi se Slovenija izognila evropski denarni kazni. Sloveniji namreč grozi finančna kazen, ker evropskih direktiv o plinu in električni energiji še ni v celoti prenesla v svojo zakonodajo, čeprav bi morala to storiti do marca 2011. Evropska komisija jo je zaradi tega januarja napotila na Sodišče EU in ob tem zahtevala 10.287,36 evra dnevne kazni za vsako od dveh direktiv.

Vlada potrdila sveženj prometne zakonodaje Vlada je potrdila tudi več predlogov novel v okviru prometne zakonodaje in jih poslala v obravnavo DZ. Spremembe med drugim ukinjajo Javno agencijo RS za varnost prometa in njene naloge prenašajo na Direkcijo RS za ceste. Nekatere pa v slovenski pravni red prenašajo določbe direktiv EU v povezavi s cestnim oziroma železniškim prometom.