Vlada na obisku o HE na Savi in zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik

V energetskem delu na približno 470 milijonov evrov ocenjeni projekt izgradnje hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi je ena ključnih razvojnih tem Posavja, je predsednik sveta regije Posavje in brežiški župan Ivan Molan. Po njegovih besedah je treba po izgradnji HE Boštanj in HE Blanca dokončati še HE Krško in začeti z gradnjo HE Brežice ter HE Mokrice.

Z izgradnjo teh je povezana tudi ureditev protipoplavne varnosti v Posavju, za tamkajšnje občine pa so pomembni še izgradnja ceste tretje razvojne osi, nivojskih križanj z železniško progo ter financiranje tamkajšnjih fakultet.

Zapiranje podjetij, brezposelnost se povečuje tudi v Posavju V statistični regiji Posavje - brez občin Radeče in Bistrica ob Sotli - živi skoraj 71.000 prebivalcev oz. skoraj polčetrti odstotek slovenskega prebivalstva. Po podatkih sevniške območne službe Zavoda za zaposlovanje, ki pokriva delo uradov za delo Brežice, Krško in Sevnica, je na njihovem območju skoraj 23.000 delovno aktivnih, kar ustreza skoraj triodstotnemu državnemu deležu.

Zapiranje podjetij, brezposelnost se povečuje tudi v Posavju Tamkajšnja stopnja registrirane brezposelnosti je bila julija 13,4-odstotna oz. za 1,7 odstotka višja od državnega povprečja, število delovno dejavnih pa v Posavju upada od leta 2009. V primerjavi z lanskim julijem se je njihovo število znižalo za 2,3 odstotka, največji padec pa so zabeležili med zaposlenimi pri pravnih in fizičnih osebah. Nižje je tudi število kmetov, ki v strukturi delovno dejavnih predstavljajo 9,4 odstotka.

Zaradi vse zahtevnejšega gospodarskega stanja obrate zapirajo tudi številni posavski samostojni podjetniki, med dejavnostmi, pri katerih se je število zaposlenih najbolj znižalo, pa so gradbeništvo, promet, trgovina in predelava. Med predelovalnimi dejavnostmi v Posavju so največ delovnih mest ukinili v proizvodnji pohištva, obutve ter tekstilnih in kovinskih izdelkov. Na zmanjšanje števila zaposlenih so vplivali tudi stečaji podjetij zunaj regije, hkrati pa so rast posavske zaposlenosti zabeležili v poslovnih storitvah, zdravstvu, energetiki in gostinstvu, navajajo na posavski območni službi Zavoda za zaposlovanje.

Država krči sredstva za zapiranje rudnika Trbovlje - Hrastnik Po pričakovanjih direktorja Regionalnega razvojnega centra Zasavje Tome Garantinija bo osrednja tema zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki naj bi letos za zapiralna dela s strani države prejel le tri milijone evrov.

Po vladnem srednjeročnem programu za obdobje 2010-2014 je bilo za letos za zapiralna dela predvidenih 14 milijonov evrov. Direktor rudnika Aleš Berger ocenjuje, da lahko rudnik, ki zaposluje 340 delavcev, preide v stanje trajne plačilne nesposobnosti, če mu ne bo uspelo zagotoviti dodatnega proračunskega vira v višini sedem milijonov evrov ali sredstev iz naslova premoženja. V tem primeru se rudniku obeta stečaj.

Socialno podjetništvo, rešitev za Zasavje? Veliko vprašanj med obiskom vlade v regiji, ki ima nekaj več kot 45.000 prebivalcev in je najmanjša regija v državi, bo povezanih tudi z razvojem socialnega podjetništva, ki lahko prinese nova delovna mesta ter z zdravjem Zasavčanov, saj Zasavje sodi med najbolj onesnažena območja.

Zasavska regija, ki je druga najgosteje naseljena regija v državi, pa izstopa po negativni letni stopnji rasti prebivalstva. Število prebivalcev upada predvsem zaradi odseljevanja v druge statistične regije. Stopnja registrirane brezposelnosti po zadnjih podatkih znaša nekaj manj kot 12 odstotkov.

Več kot tretjino bruto dodane vrednost v regiji, ki jo sestavljajo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, še vedno ustvarijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija. V predelovalnih dejavnostih je zaposlenih 30 odstotkov aktivnega prebivalstva, predvsem v proizvodnji električni naprav, nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov.

V regiji, ki ji primanjkuje osnovnošolskih učiteljev ter splošnih zdravnikov in specialistov, je bilo ob koncu avgusta 2731 brezposelnih oseb, kar je za dobrih sedem odstotkov več kot konec avgusta lani. Struktura brezposelnih v regiji je neugodna. Nadpovprečno je število brezposelnih žensk, mladih do 25 let ter brezposelnih oseb brez strokovne izobrazbe. Skoraj tretjina vseh brezposelnih pa je starejših od 50 let.

Z zapiranjem rudnikov usihanje gospodarske moči Po oceni Garantinija je Zasavje začelo izgubljati gospodarsko moč konec 80. let in v 90. letih, ko se je začelo zapiranje rudnikov, ko je izgubljala na pomenu z rudarstvom povezana industrija in ko so zaradi procesov globalizacije in svetovne konkurence opešale delovno intenzivne gospodarske panoge.

V začetku sedanjega stoletja so se trendi obrnili navzgor, saj je program postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik poleg zapiralnih del, sanacije površin in kadrovsko-socialnega programa vseboval tudi t. i. tretji del zakona z ukrepi za razvojno prestrukturiranje regije. Vanj so bile vključene naložbene spodbude za zasavsko gospodarstvo, urejanje poslovnih površin in sredstva za spodbujanje vlaganj v znanje in preprečevanje bega možganov.

Večina gospodarskih zmogljivosti na majhnih podjetjih Konec lanskega leta je bilo v Poslovnem registru Slovenije vpisanih 714 gospodarskih družb in 1211 podjetnikov iz Zasavja. Med omenjenimi družbami je bilo skoraj 93 odstotkov mikro družb, 4,2 odstotka majhnih, 1,5 odstotka srednjih in 1,5 odstotka velikih družb. Vsi podjetniki pa so sodili med majhne podjetnike.

V letu 2011 je čisti dobiček v višini 13,4 milijona evrov ugotovilo 408 družb; s čisto izgubo, ki je znašala 22,5 milijona evrov, pa je poslovalo 221 družb. Čisti dobiček zasavskih družb se je v primerjavi z letom 2010 povečal le za pet odstotkov, medtem ko se je čista izguba povečala kar za 40 odstotkov. Zasavske družbe so lani ustvarile 210,5 milijona evrov neto dodane vrednosti, kar je za odstotek manj kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 31.174 evrov in je glede na leto 2010 manjša za 112 evrov.

Čisti dobiček, ki je znašal 5,6 milijona evrov, je lani ugotovilo 909 zasavskih podjetnikov, z izgubo v višini 1,2 milijona evrov pa je poslovalo 231 podjetnikov. V letu 2011 so zasavski podjetniki ustvarili 17,6 milijona evrov neto dodane vrednosti, kar je za sedem odstotkov več kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega pa je lani porasla za pet odstotkov na skoraj 26.000 evrov.