Violeta Bulc pravi: Zdaj je pravi trenutek

"Pred nami so prelomni trenutki, saj že dolgo ni bilo toliko pozornosti usmerjene v promet. EU ima enega najmočnejših naložbenih načrtov v svoji zgodovini, ki je namenjen razvoju evropskih prometnih omrežij. V projektu moramo delovati kot družina in partnerji. Promet povezuje regije, celine in svet," je na informativnem dnevu za financiranje prometnih projektov v Sloveniji v Ljubljani dejala evropska komisarka za prometno infrastrukturo Violeta Bulc.

Pri tem opozarja, da ne smemo gledati le lokalnih interesov, temveč interese širše evropske skupnosti. Šele takrat bodo lokalne investicije dobile pravi smisel. "Vizija EU je jasna. Vzpostaviti enoten evropski prometni prostor, ki bo pomembno prispeval k enotnemu evropskemu trgu. Še tako majhne investicije lahko prerastejo v evropske razsežnosti. Prvi koraki so spodbudni," pravi Bulčeva.

Gospodarstvo ne bo oživelo brez sodobnih prometnih poti Ker EU išče nove možnosti za oživitev gospodarstva, to ji brez sodobne prometne infrastrukture ne bo uspelo, ima Slovenija prek številnih mehanizmov veliko možnosti za pridobitev sredstev iz 315 milijard evrov velikega naložbenega načrta EU. Bulčeva vlogo Slovenije vidi v sodelovanju pri izgradnji nekaterih prometnih koridorjev, ki so že vrisani skozi državo, a pri tem opozarja, da mora vsaka članica EU v vlaganjih najti ekonomski smisel.

"Prijetno me je presenetilo, da je prav danes ministrstvo za infrastrukturo objavilo strategijo razvoja prometa v Sloveniji. Verjamem, da bo ministrstvo skozi odprt dialog dobilo dobre pobude iz Slovenije in na koncu oblikovalo strategijo, ki bo vpeta v evropske integracije. To bo pripomoglo, da se bodo slovenska infrastruktura in nanjo vezane storitve dobro vključile v nove poslovne priložnosti," je dodala.

Pri tem priznava, da so trenutno priložnosti le na papirju, in opozarja, da infrastruktura brez dobre vsebine investicij ne opravičuje. Pri tem poslovneže in lokalne skupnosti poziva k razmišljanju, kako lahko z novo prometno infrastrukturo, ki bo nadgrajena z dobrimi storitvami in rešitvami, celoten projekt največ pridobi. "Tisti evropski projekti, ki različne deležnike povabijo v enoten projekt, so veliko uspešnejši od parcialnih rešitev. V tem je ključ," poudarja Bulčeva.

Najbližje je trenutno izgradnja drugega tira Predlog strategije razvoja prometa v Sloveniji bo do konca januarja 2015 v javni obravnavi. Na ministrstvu pričakujejo, da bo dokument za sprejem na vladi nared v prvi polovici prihodnjega leta. Minister Peter Gašperšič je ob robu srečanja pojasnil, da je strategija splošen dokument, ki opredeljuje potrebe in rešitve za njihovo reševanje.

"V nadaljevanju bomo na podlagi strategije pripravili operativne načrte, ki bodo pokazali, s katerimi sredstvi se bodo težave reševale," pravi minister in dodaja, da prioriteta temelji na trajnostni mobilnosti. Tu misli na razvoj železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa, najdlje pa je trenutno priprava izgradnje drugega tira od Divače do Kopra. Konec prihodnjega leta načrtujejo pridobitev gradbenega dovoljenja.

Denar za drugi tir naj bi prispevali Luka Koper in Slovenske železnice Ker je za črpanje iz evropskih sredstev predvideno slabih 400 milijonov evrov, projekt pa je ocenjen na 1,4 milijarde evrov, bo država skušala vrzel zapolniti z denarjem Luke Koper in Slovenskih železnic. V ta namen so že ustanovili delovno skupino strokovnjakov ministrstva in obeh podjetij, ki bo prihodnji mesec pripravila finančno konstrukcijo projekta. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo k projektu prek javnega razpisa povabili tujega vlagatelja.

Slovenija prijavila za štiri milijarde evrov prometnih projektov Minister je še poudaril, da so na 315 milijard evrov vreden naložbeni načrt EU prijavili za okoli štiri milijarde evrov projektov, ki se nanašajo na prometno infrastrukturo. "Večine teh projektov v prihodnjih treh letih verjetno ne bomo mogli uresničiti, saj določeni projekti še niso zreli za izvedbo. Tu mislim na tretjo razvojno os, gradnjo drugega predora Karavanke, posodobitev železniške infrastrukture od Zidanega mosta do Celja in od Pragerskega do Maribora, energetsko sanacijo stavb," pravi minister.

Namen strategije razvoja prometa je opredeliti celovit razvoj prometne infrastrukture, zagotoviti stabilno financiranje in zadostiti predhodnim pogojem za črpanje sredstev EU. Strategija predstavlja stanje vseh prometnih sektorjev v državi, od cest, železnic do zračnega in pomorskega transporta, ter opredeljuje cilje in ukrepe prometne politike, ki pa so precej splošni. Konkretizirani bodo z operativnim programom, v katerem bodo opredeljeni projekti s časovnico, finančnimi vrednostmi in možnostmi financiranja.