Varuh konkurence ugotovil usklajeno delovanje gradbincev

To je je razvidno iz odločbe, ki jo je stečajna upraviteljica Vegrada objavila na Ajpesu. Zoper odločbo je mogoča pritožba pri vrhovnem sodišču; Vegrad se nanjo ne bo pritožil.

Dogovarjali so se pri gradnji cest in avtocest Z delno odločbo varuh konkurence ugotavlja dogovarjanje oz. usklajeno ravnanje gradbincev glede delitve projektov gradnje in obnove avtocest, hitrih cest, navezovalnih cest in drugih objektov nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, oddaje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja naročnika Družbe za avtoceste v RS (Dars) in izmenjavo informacij glede ponudbenih cen pred oddajo ponudb.

To predstavlja omejevalni sporazum, katerega cilj je preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence v Sloveniji in s tem kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, izhaja iz odločbe urada za varstvo konkurence.

Podjetja morajo s kršitvijo takoj prenehati Podjetja, na katera se nanaša odločba - SCT, SCT Holding, Primorje, Primorje Holding, Kraški zidar, Ceste mostovi Celje, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor, CGP, GIZ Gradis, Gradis skupina G, SGP Pomgrad, ljubljanska podružnica avstrijske družbe Strabag in družba Strabag gradbene storitve, celjska podružnica Alpine Bau, CPK, Cestno podjetje Ptuj, Cestno podjetje Kranj, Gorenjska gradbena družba in Vegrad -, morajo, če tega še niso storila, s kršitvijo takoj prenehati.

Urad za varstvo konkurence, takrat še pod vodstvom Janija Sorška, je preiskavo, po kateri je zaradi suma kartelnega dogovarjanja med drugim pri gradnji avtocest v Sloveniji postopek uvedel zoper skupno 20 gradbenih podjetij, začel marca 2010.

Višina globe ni znana Gradbena podjetja lahko v 30 dneh po prejemu odločbe vložijo tožbo na vrhovno sodišče. Ko odločba postane pravnomočna, urad izda globo. Ta za podjetja znaša največ deset odstotkov prometa v predhodnem letu. Urad lahko izreče globo tako odgovorni osebi pravne osebe kot tudi pravni osebi ter pravni osebi.

Višina globe, ki jo bodo morali ob pravnomočnosti plačati gradbinci, tako ni znana. Podatki o poslovanju omenjenih podjetij za lani še niso znani, je pa že zdaj mogoče trditi, da so občutno nižji kot v letu 2010. Gradbeni sektor je namreč kriza močno prizadela, marsikatero podjetje, ki je bilo predmet preiskave varuha konkurence, pa je v tem času že propadlo.

Tako so se v zadnjih dveh letih v stečaju znašli tako SCT kot Vegrad, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje, ajdovsko Primorje je na robu preživetja, medtem ko je Gradis že od leta 2008 v likvidaciji.

Vegrad se na odločbo ne bo pritožil Medtem ko se Vegrad na odločbo varuha konkurence ne bo pritožil, odločitev ostalih gradbincev glede pritožbe še ni znana. Vrhovno sodišče je edini pritožbeni organ zoper ukrepe urada za varstvo konkurence, a zdaj v zadevah, povezanih z uradom, ne odloča.

Februarja letos je vrhovno sodišče namreč v presojo ustavnemu sodišču posredovalo določene člene zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, do odločitve ustavnih sodnikov pa odločanje v zadevah, in sicer v primeru žičničarjev in dveh gradbenih podjetij, zadržalo.

Vrhovno sodišče meni, da sta 28. in 29. člen zakona, ki uradu za varstvo konkurence daje pooblastila za preiskavo, v neskladju z ustavno zagotovljeno pravico do nedotakljivosti stanovanja in pravico do varstva tajnosti pisem ter v evropski konvenciji zagotovljeno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.