V vzajemne sklade marca pozitiven priliv sredstev

Višina sredstev v upravljanju se je marca na mesečni ravni povečala za 1,25 odstotka in dosegla 1,883 milijarde evrov. Največji neto priliv je marca zabeležil obvezniški vzajemni sklad, v katerega so vlagatelji vplačali 3,144 milijona evrov. Največji neto odliv je bilo zaznati pri mešanih vzajemnih skladih v višini 1,267 milijona evrov. Sledili so delniški vzajemni skladi z 1,029 milijona evrov neto odliva, kažejo podatki portala vzajemni.com. Število vlagateljev je znova padlo Družbe za upravljanje so marca, tako kot januarja in februarja, beležile padec števila vlagateljev. Število vseh vlagateljev v vzajemnih skladih se je tretji letošnji mesec na mesečni ravni znižalo za 1118 oz. za 0,26 odstotka na 429.697. Število vlagateljev se je najbolj znižalo v skupini delniški skladi, in sicer za 717, zvišalo pa v skupini obvezniški skladi, za 49. Povprečna donosnost vseh skladov domačih in tujih družb za upravljanje je bila marca pozitivna in je znašala 1,62 odstotka. Povprečna donosnost vseh skladov slovenskih družb za upravljanje je ta mesec znašala 1,91 odstotka, medtem ko so skladi tujih upravljavcev v povprečju pridobili 1,33 odstotka vrednosti. Najnižjo donosnost med vsemi skladi so marca beležili delniški skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na trge v razvoju (Kitajska, Rusija). Med delniškimi skladi so najvišje rasti beležili skladi, ki večji del sredstev vlagateljev investirajo v delnice podjetij, ki poslujejo v sektorju zdravstva, in skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice turških podjetij. Glede na geografsko naravnanost so marca v povprečju najnižjo donosnost beležili skladi, ki investirajo na trge v razvoju, in sicer 0,85 odstotka. Skladi, ki večji del sredstev investirajo na globalne trge, pa so marca v povprečju pridobili 1,69 odstotka. Marca so v povprečju največ pridobili skladi, ki sredstva investirajo v države razvitih trgov. V povprečju so pridobili 2,75 odstotka, še navajajo vzajemci.com.