Torek, 14. 6. 2011, 10.19
8 let, 5 mesecev
V igri za direktorja IMF dokončno Lagardova in Carstens

Odbor izvršnih direktorjev sklada se je odločil, da ne nadaljuje pogovorov z guvernerjem izraelske centralne banke Stanleyjem Fischerjem. Fischer se je v igro za položaj generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) vključil dan po tem, ko je v soboto potekel rok za oddajo nominacij za naslednika Dominiquea Strauss-Kahna. Ta je s položaja odstopil zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico.
Notranja pravila sklada
Odbor izvršnih direktorjev sklada je po ponedeljkovem zasedanju sporočil, da bo proučil kandidaturi Carstensa in Lagardove, opravil razpravo o vrlinah obeh kandidatov in se na koncu odločil.
Odbor sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij ni pojasnil, zakaj se ni odločil, da med kandidati ohrani Fischerja. Zapisali so le, da so se za Carstensa in Lagardovo odločili v skladu z odločitvijo odbora z 20. maja, s katero so določili postopek izbora naslednika Strauss-Kahna, in v skladu z notranjimi pravili sklada.
Ti določajo, da je lahko generalni direktor star največ 65 let, Fischer, ki je pred leti že bil namestnik generalnega direktorja IMF, pa jih ima 67. Spreminjanje pravilnika bi bilo po navedbah tujih tiskovnih agencij zamudno.
Hitrorastoče države bodo glasovale različno
24-članski odbor bo o novem direktorju glasoval najpozneje do 30. junija. Lagardova ima zagotovljeno podporo sedmih evropskih direktorjev - tudi belgijskega, ki zastopa Slovenijo - ter dveh afriških direktorjev.
Japonski in ameriški direktor se še nista izrekla, prav tako še ni jasno, kako se bodo odločili kanadski, savdski, singapurski, avstralski, iranski in švicarski direktor. Predstavniki hitro rastočih držav so sicer kritični do evropskega monopola nad vodenjem IMF, a so notranje neenotni in bodo verjetno glasovali različno.
V skladu s tihim dogovorom med evropskimi državami in ZDA mesto generalnega direktorja IMF pripada Evropejcu, mesto predsednika skupine Svetovne banke pa Američanu. Zaradi tektonskih sprememb v globalni gospodarski ureditvi v zadnjih letih in hitre rasti držav v razvoju pa je ta dogovor predmet vse več kritik.