Bohinjski župan Franc Kramar je na ministra za okolje in prostor Roka Žarnića naslovil odprto pismo glede uresničevanja določb novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP).
Zlasti ga je zmotilo, da okoljsko ministrstvo ne bo pravočasno pripravilo kriterijev za sofinanciranje projektov v parku.
Kramar: Stvari uhajajo iz sprejetih okvirov
Občina Bohinj si je v prihodnjem letu nadejala spodbud, ki po novem zakonu pripadajo infrastrukturnim projektom znotraj TNP. Vendar država do zastavljenega roka najverjetneje ne bo uspela pripraviti potrebnih kriterijev in tudi na drugih področjih izvajanja zakona po mnenju Kramarja stvari uhajajo iz sprejetih okvirov. Zato je župan zagrozil celo z ustavno presojo zakona.
Zahteva po konstituiranju novega sveta zavoda
"Dejstvo je, da je država Slovenija velik dolžnik parkovnemu prebivalstvu in da se morajo določbe in členi novo sprejetega zakona izvajat. Zato vztrajamo in zahtevamo, da nam priznate tisto, kar smo v zakon zapisali," je poudaril Kramar, ki zahteva tudi, da se čim prej konstituira nov svet javnega zavoda TNP, ki bo imel kredibilnost in bo v večji meri sledil prebivalstvu v parku, saj bo v njem več predstavnikov lokalne skupnosti.
"Bohinjska občina je resno računala na spodbude"
Kramar se je tako odzval na zadnjo sejo javnega zavoda TNP, kjer se je minuli teden pokazalo, da okoljsko ministrstvo do zakonsko postavljenega roka, ki se izteče 15. januarja, najverjetneje ne bo uspelo pripraviti smernic in kriterijev za sofinanciranje projektov občin v parku. Bohinjska občina pa je že v prihajajočem letu resno računala na spodbude, ki po novem zakonu pripadajo lokalnim skupnostim v parku.
"Držanje fige v žepu in nedopustno"
"Negiranje, da parkovne občine v letu 2011 ne bomo prejele sredstev iz naslova sofinanciranja države v višini 80 odstotkov za infrastrukturne projekte, je držanje fige v žepu in nedopustno," je ocenil Kramar, ki je spomnil, da so bili v Bohinju zaradi lege v nacionalnem parku kar 30 let razvojno omejeni in ekonomsko podhranjeni. S sprejetjem novega zakona o TNP pa so soglašali prav zato, da država vsaj delno povrne tisto, kar je bilo Bohinju odvzeto.
"Infrastrukturo še naprej financira občina sama"
Bohinjskemu županu se zdi nedopustno, da infrastrukturo v parkovni občini še naprej kljub sprejetim zakonskim zavezam države financira občina sama. Zato občina v naslednjem letu ne bo nadaljevala projekta kanalizacijskega omrežja in bo odstopila od vseh infrastrukturnih projektov, če država ne bo zagotovila državnih sredstev, ki jim po zakonu pripada.
"Nekatera področja na državnem nivoju pešajo"
Hkrati je Kramar spomnil na še nekaj področij izvajanja zakona, ki na državnem nivoju pešajo. Tako kaže, da ne bodo pravočasno sprejete smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta na območju Vogla, ki je bistven za razvoj smučišča. Še slabše pa kaže selitvi sedeža parka iz Bleda v Bohinj, kjer bi bil po Kramarjevem mnenju potreben dogovor o obnovi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter ureditvi sedeža TNP v objektu.
"Delo državnih organov bi morali racionalizirati"
Kramar je skeptičen tudi do povečanja števila zaposlenih v javnem zavodu TNP z obstoječih 50 na 60. V bohinjski občini zahtevajo, da o tem ponovno razpravlja novo konstituiran svet TNP in da se preveri dosedanja sistematizacija. "Prepričan sem namreč, da je v samem zavodu še veliko rezerve in da bi v teh težkih časih delo državnih organov morali racionalizirati," je zapisal.
4
