Uprava Cestnega podjetja Maribor (CPM) je nekaj po 14. uri na mariborskem okrožnem sodišču vložila predlog za začetek stečajnega postopka v tem mariborskem gradbenem podjetju.
S tem brez dela ostaja okoli 700 zaposlenih v tej družbi, ki je tik pred novim letom vložila tudi predlog za prisilno poravnavo.
Velik upad javnih naročil
Uprava CPM je že zjutraj zaposlene seznanila s svojo namero, pozneje pa so to potrdili tudi v izjavi za javnost, v kateri so med glavnimi razlogi navedli velik upad javnih naročil v letu 2009 in krčenja pred tem že sprejetih investicijskih načrtov na ravni države. Kot notranje vzroke pa v CPM navajajo zlasti prepočasno prestrukturiranje in neizvajanje radikalnih ukrepov zmanjševanja števila zaposlenih kot tudi ostalih sredstev.
"Zmanjšan obseg poslovanja in drastičen upad cen nista več omogočala normalnega poslovanja ter servisiranja dolgov. Za normalno poslovanje bi potrebovali vsaj šest milijonov evrov mesečnega prometa, kar pa je pri trenutnem povpraševanju po gradbenih delih v državi nemogoče," je v izjavi za javnost med drugim zapisal prokurist družbe Marko Plečko.
669 zaposlenim niso mogli zagotavljati plač
Kot je še dodal, trenutno 669 zaposlenim delavcem niso mogli več zagotavljati rednih plač, prav tako pa niso uspeli s tekočimi prilivi servisirati dolgov, kar so minimalni pogoji za poslovanje podjetja. Ker tudi srednjeročno ne vidijo perspektive za razvoj gradbeništva, so se odločili za skrajni ukrep ter vložitev stečajnega predloga, je še dodal Plečko.
"Stiska ljudi je zelo velika"
O tem, kako bo sindikat zdaj pomagal delavcem, ki bodo ostali brez dela, je Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije povedala, da bodo skušali ljudem pomagati vsaj pri čim hitrejši prijavi na zavod za zaposlovanje ter čim prejšnjim izplačilom iz jamstvenega sklada. "Hkrati pa bomo seveda bdeli nad tem, da bomo tudi iz stečajne mase izterjali neplačane terjatve za opravljeno delo," je še dejala Matulova in opozorila, da je stiska ljudi zelo velika.
Mariborsko okrožno sodišče je sicer 12. januarja začelo s postopkom prisilne poravnave v CPM. Prav v ponedeljek se je iztekel rok, do katerega so morali upniki, med katerimi so največji Banka Celje, NKBM, NLB, Gorenjska banka in Petrol, ki so bili imenovani tudi v upniški odbor, prijaviti svoje terjatve. Navadnim upnikom je CPM, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagal, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.
2
