Umar: Benigna aktivnost predvsem posledica domačih dejavnikov

Ti so močno povezani z razmerami v finančnem sektorju, kjer se razmere še poslabšujejo. Potencial za srednjeročno gospodarsko rast ostaja skromen, zato se je treba čim prej lotiti strukturnih sprememb.

Hafner: Glavni krivec za padec bonitete je bančni sistem Znižanje bonitetne ocene Slovenije s strani dveh bonitetnih agencij (Moody's in Fitch) ni bilo presenečenje, saj finančni trgi Slovenijo postopoma uvrščajo med bolj tvegane države. Glavni krivec za padec bonitete je bančni sistem, je dejal strokovnjak za finančne trge na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Marjan Hafner.

V Sloveniji je rast kreditov pod povprečjem območja evra V Sloveniji je rast kreditov pod povprečjem območja evra, do večjih razlik pa prihaja predvsem pri financiranju podjetij, ki so se preusmerila na druge vire financiranja. Tako se je letos okrepilo zadolževanje slovenskih podjetij v tujini in je praktično le nekoliko pod ravnjo izpred kriznih let.

"Za banke to pomeni, da podjetja z boljšo bonitetno oceno postopno migrirajo k tujim bankam, v slovenskih bankah pa ostajajo podjetja, ki so glavni krivci za slabe razmere v bančnem sektorju," opozarja Hafner in izpostavlja krepitev obsega nedonosnih terjatev, povezanih predvsem z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi, zaradi katerih banke še vedno oblikujejo rezervacije in slabitve.

Banke ob tem po Hafnerjevih besedah pesti nizka kapitalska ustreznost in problem refinanciranja, ki se je ob zniževanju bonitetnih ocen bankam in zaostrovanju razmer na medbančnih trgih še dodatno potenciral. "Zato sta obe bonitetni agenciji Sloveniji znižali oceno in ni izključeno, da se bo v prihodnje še znižala," meni Hafner.

Banke po beseda direktorja Umarja še niso storile vsega, kar bi se od njih pričakovalo Banke na področju slabih posojil po beseda direktorja Umarja Boštjana Vasleta še niso storile vsega, kar bi se od njih pričakovalo. Zaradi tega so med drugim tudi slabši obeti gospodarske aktivnosti v letošnjem in prihodnjem letu, ko Umar Sloveniji napoveduje 1,5- oziroma dvoodstotno gospodarsko rast.

Krivec za slabšo gospodarsko rast od napovedane, so predvsem domači dejavniki Krivec za slabšo gospodarsko rast od tiste, ki jo je Umar napovedal v spomladanski napovedi, so predvsem domači dejavniki. Gospodarsko rast poganja izvoz, a se ta krepi občutno počasneje kot v drugih državah območja evra, kar po Vasletovih besedah kaže na strukturne probleme Slovenije, ki jih je treba čim prej začeti reševati. Poleg tega se razmere na mednarodnih trgih slabšajo in pričakovanja glede rasti v letih 2011 in 2012 so vse slabša.

Zaostrujejo se tudi tveganja, povezana z mednarodnimi finančnimi trgi Zaostrujejo se tudi tveganja, povezana z mednarodnimi finančnimi trgi. Kot pravi Vasle, so bonitetne hiše spoznale, da številne države postajajo vse bolj tvegane; najbolj na udaru je Grčija, sledita ji Portugalska in Španija, med tistimi, ki so jim bonitetne hiše znižale oceno, pa se je zdaj znašla tudi Slovenija.

Slovenija se je letos zadolžila za približno tri milijarde evrov "To se je že odrazilo na ceni našega zadolževanja, ki je ključno za nadaljnjo gospodarsko rast. Slovenija se je letos zadolžila za približno tri milijarde evrov in če se obrestna mera poveča z nekaj manj kot treh odstotkov na več kot pet odstotkov, ima to velik vpliv na javne finance," poudarja Vasle.

Razmere na trgu dela so se medtem v zadnjih mesecih stabilizirale Razmere na trgu dela so se medtem v zadnjih mesecih stabilizirale, inflacija zaradi šibke gospodarske aktivnosti ter umirjene rasti plač v zasebnem sektorju in stagnacije plač v javnem sektorju ostaja razmeroma umirjena. Konkurenčni položaj Slovenije je slabši kot pred krizo, je dejal Vasle.

"To pomeni, da bomo v prihodnje plačevali še višje obrestne mere za naš dolg" Rebalans proračuna po Vasletovih besedah ni popolnoma sledil spremenjenim makroekonomskim razmeram v Sloveniji, saj ni pripoznal, kako resne so težave v ozadju šibkega gospodarskega okrevanja Slovenije. Kot kaže, bo konsolidacija manjša od tiste, ki jo je predvideval program stabilnosti, Slovenija pa ne bo uspela doseči fiskalnega napora za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. "To pomeni, da bomo v prihodnje plačevali še višje obrestne mere za naš dolg," pravi Vasle.

Kot še opozarjajo na Umarju, potencial za srednjeročno gospodarsko rast ostaja skromen in je za polovico manjši kot v času pred krizo. Potrebne so strukturne spremembe, ki se nanašajo predvsem na konkurenčnost in javne finance.