"Tuji trg ostaja naš cilj"

Slovenski trg je brez dvoma premajhen, zato je temeljni načrt Triglava postati regionalni zavarovalniški "lider" na trgih Zahodnega Balkana.

Ste z lanskim poslovnim letom zadovoljni? Skoraj milijardo pobranih premij, čisti dobiček 47,5 milijona evrov …

Leto 2011 je za nas prav gotovo pozitivno poslovno leto. Imamo izvrstne rezultate, lansko poslovno leto nam je dalo jasno sporočilo, da smo na pravi poti in uresničujemo strategijo, ki nam dejansko zagotavlja položaj vodilne zavarovalnice ne le doma, ampak tudi na trgih Zahodnega Balkana. Pri vsem skupaj je pomembno, da se je Triglav "pozicioniral" tudi v mednarodnih vodah. Tudi tuji zavarovalničarji in pozavarovalničarji in konec koncev tudi bonitetna hiša Standard&Poor's nam priznavajo, da smo v preteklih letih naredili izjemen skok naprej, da smo zdrava zavarovalnica, da delamo dobro tisto, kar pač znamo.

Kakšen je zdaj vaš tržni delež na domačem trgu? Niso redki, ki menijo, da se na domačem zavarovalniškem trgu pri nas gnete preveč igralcev. Je konkurenca vse večja?

Zagotovo je konkurenca velika. Triglav ima v različnih segmentih zavarovanj različne deleže: v zdravstvenem segmentu je naš delež le 18 odstotkov, med klasičnimi zavarovalnicami pa znaša 35,7 odstotka. Po drugi strani pa imamo pri avtomobilskih zavarovanjih skoraj petdesetodstotni tržni delež. Mi smo tržnim zakonitostim prepuščeni že več kot deset let. Kljub državnemu lastništvu nam je uspelo v teh turbulentnih časih ohraniti in še okrepiti svoj položaj tako doma kot tudi na tujem. To je neka zgodba o uspehu ne le Triglava, ampak tudi državne lastnine oziroma države kot našega večinskega lastnika, ki je imela odločilen vpliv pri našem poslovanju. Imamo poslovne rezultate, ki so primerljivi z najboljšimi zavarovalnicami v Evropi.

Pravite, da imate z lastnikom dobre izkušnje. So torej imeli posluh za vaše strateške cilje? So vas preprosto pustili delati?

Različni lobiji seveda želijo vplivati na sprejem naših odločitev. Kakovost aktualne uprave je, da sprejema odločitve le na osnovi ekonomskih razlogov. Lanski dobiček pred obdavčitvijo v višini 58 milijonov evrov je rezultat našega poguma. Sprejeli smo torej strategijo, usmerili smo se v večjo dobičkonosnost, ne pa da zadržimo naš tržni delež doma, ki je na tem majhnem tržišču izjemno visok. To je ključna sprememba v razvoju naše zavarovalnice in zato je tudi dobiček, ki ga dosegamo, rezultat naše osnovne dejavnosti. Čeprav je treba priznati, da imamo še vedno ogromno slabitev naložb, ki so rezultat preteklih vlaganj – nič drugače kot banke in različne investicijske družbe – ampak na srečo smo uspeli vse te slabitve nadomestiti z dobrim poslovanjem v osnovni zavarovalniški dejavnosti. Lastnik nas je pustil delati našo osnovno zavarovalniško dejavnost.

Govorite o odpisih, tudi zaradi nepravilnosti v nekaterih hčerinskih podjetjih, denimo v Kopaoniku.

Glavni "ponder" pri teh slabih naložbah pa je naša naložba v NLB, pa seveda naložba v Abanki, pri vseh teh skupaj je bilo narejenih največ slabitev. V času konjunkture se je seveda veliko vlagalo tudi v zavarovalnice na Balkanu, ob tem se ni dobro upravljalo s temi podjetji, v preteklem dveletnem obdobju pa smo na tem področju kar precej počistili. Treba je vedeti, da gre za zelo težavno tržišče, ampak prihodnji razvoj skupine Triglav vidimo ravno na tem območju.

Regijska širitev bo še naprej v ospredju Triglavovega zanimanja?

Tukaj je definitivno tista edina prednost naše skupine, kar nam ne nazadnje priznavajo tudi tujci, vse bo odvisno od tega, kako uspešni bomo v tem delu Evrope. Slovenija je preprosto zelo majhen trg, čeprav prihajajo še novi in novi akterji, nas pa razumljivo bolj in bolj zanima tujina. To je tudi edina možnost, da Triglav uspe. Moramo se naprej širiti in rasti, če želimo biti uspešno podjetje.

Tudi na tujih trgih je vse več konkurence, vse več velikih zavarovalniških igralcev, kar seveda tudi vam otežuje prodor.

Jasno! Moramo pa vedeti, da imamo kar nekaj prednosti. Konec koncev poznamo ta trg, precej desetletij smo živeli "skupaj", bistveno pa je, da je blagovna znamka Triglav ena najbolj prepoznanih tudi na teh trgih Zahodnega Balkana in da Triglav sprejemajo kot simbol kakovosti in dobrega zaposlovalca, skratka da je Triglav varna in stabilna finančna ustanova. V preteklem poslovnem letu smo spremenili imena vseh zavarovalnic v tem delu Evrope, razen Lovčena v Črni gori, kar pomeni, da je Triglav zelo prepoznavna izvozna storitvena znamka Slovenije. Ne smemo pozabiti, da smo v Sloveniji drugi največji zaposlovalec, da nas ima več kot polovica Slovencev za najbolj prepoznavno blagovno znamko v Sloveniji.

Širitev je torej še naprej v ospredju Triglava, kaj pa ostaja velika slabost pri tej širitvi in krepitvi položaja na Balkanu?

Težava ostaja nerazvitost tega trga. Razlike med Slovenijo in drugimi državami na zavarovalniškem trgu so ogromne. Že med Slovenijo in Hrvaško je velika razlika, povprečna zavarovalna premija na prebivalca je štirikrat nižja pri naših južnih sosedih kot pri nas. Če je v Sloveniji prek tisoč evrov, imajo vse druge države razen Hrvaške premijo nižjo od sto evrov, tukaj obstaja deset- ali celo petnajstkratna možnost rasti zavarovalne premije. Zato je razumljivo, da je vse več zavarovalnic na tem območju in da je konkurenca vse večja in večja. Triglav ima vso možnost, da postane regionalni zavarovalniški "lider" na Zahodnem Balkanu. IFC (pod okriljem Svetovne banke) želi, da Triglav postane zavarovalniško središče jugovzhodne Evrope, da postanemo mi skupaj z IFC tisti, ki širimo zavarovalno miselnost in dejavnost v tem delu Evrope.

Jasno, globalizacija bo tudi na tem področju naredila svoje. Pa lahko Triglav ostane samostojen zavarovalniški igralec znotraj omenjenih globalnih trendov?

Menim, da bo na dolgi rok Triglav zagotovo partner neke večje zavarovalnice oziroma zavarovalniške skupine, saj gre razvoj zavarovalništva v Evropi v to smer, da bodo ostale le velike zavarovalnice. Kakšno vlogo si bomo izborili, pa je konec koncev odvisno samo od nas samih! Kot sem že omenil, je naša blagovna znamka zelo prepoznavna v tej jugovzhodni regiji, kar pa je seveda ključno za nadaljnjo širitev zavarovalniškega poslovanja. Naša filozofija spoznavanja kulture v državah, v katerih smo že navzoči in kamor še odhajamo, zagotavlja, da Triglav lahko igra vodilno vlogo na tem področju. S svojo velikostjo milijardo evrov zavarovalne premije pa vseeno ostaja na meji med manjšimi in srednjimi zavarovalnicami. Glede na že omenjeno globalizacijo zavarovalniške panoge pa bo seveda treba v prihodnje začeti razmišljati o možnosti, da postanemo del neke velike zavarovalniške skupine. Na evropskih tleh bodo v prihodnje le največje zavarovalnice igrale pomembno in odločilno vlogo.

Ali torej pričakujete, da se bo država kmalu umaknila iz večinskega lastništva zavarovalnice Triglav?

Precej se govori, da naj bi država zadržala kontrolni delež 25 odstotkov plus delnico, kar je po mojem mnenju dobro. Mi imamo širitvene ambicije, ampak ob vseh težavah državnih bank ne moremo pričakovati, da bo država aktivni vlagatelj in omogočila našo nadaljnjo širitev. Z IFC lahko zadovoljimo del svojih finančnih potreb, po drugi strani pa bo treba najti partnerja, s katerim bomo širili naše poslovanje na Balkanu. Naši tržni deleži na Hrvaškem in v Srbiji, kjer skupaj predstavljata skoraj 12-milijonsko tržišče, so na teh trgih skromni, le štiriodstotni, kar pomeni veliko možnosti za rast. Prav zato sta omenjeni državi tudi v središču naših poslovnih razmišljanj.

Je to največji izziv za vašo skupino v prihodnjih letih?

Zagotovo je to največji izziv. Usmerjenost v dobičkonosnost zavarovalniškega posla ter širitev poslovanja na obstoječih trgih. Trga Hrvaške in Srbije sta zagotovo tista trga, na katera moramo aktivnejše vstopiti.

Kje pa ima Skupina Triglav še rezerve?

Rezerve so tako doma kot tudi na tujem. V prihodnjem letu bomo uvedli nov informacijski sistem, ki bo vplival tudi na stroškovno učinkovitost družbe, predvsem pa bo postavil temelj za boljše poznavanje naših zavarovancev in naših uporabnikov. To je ključnega pomena. Zdi se mi, da je Triglav tu malce zamudil, neposredni stik s strankami in njihove potrebe so najpomembnejši. Razvoj zavarovalništva gre v digitalni svet in ta je v Sloveniji še slabo razvit. Izzivi pa so vsekakor največji v tujini.