Tudi na vrata samostojnih podjetnikov vse bolj trka revščina

Trojarjeva, ki že 15 let dela z mladimi, vse bolj opaža, da mladi vsako leto nižje postavljajo svoja pričakovanja in pristajajo na slabše pogoje. "To vodi v začaran krog. Mladi se morajo bolj zavedati lastnih pravic. Sama nisem pripravljena delati za 600 evrov na mesec, čeprav to nekateri označujejo za kriminal. To ni človeka vredno življenje in mladi moramo zahtevati več. Zategovanje pasu je mogoče do neke meje, nato pogineta ti in država," o sokrivdi mladih za pereče stanje v zaposlovanju mladih pravi predsednica sindikata Mladi plus Sanja L. Trojar.

Na dolgi rok lahko vsi postanemo samostojni podjetniki "Tako kot danes kažejo smernice zaposlovanja v Sloveniji, bomo v primeru, da se stvari ne spremenijo, na dolgi rok vsi delavci postali samostojni podjetniki," je do vse bolj razširjenega načina zaposlovanja kritična mlada sindikalistka. Sindikati že dalj časa opozarjajo na lažno samozaposlovanje delavcev oziroma prisilno espeizacijo, kjer opažajo vse elemente delovnega razmerja, delavec pa je zaposlen kot samostojni podjetnik. Če ta prejema več kot 80 odstotkov dohodkov od istega delodajalca, je ekonomsko odvisna oseba. "To s. p. ne sme biti," je prepričana Trojarjeva.

V tožbe delodajalcev se zaradi dolgotrajnosti postopkov poda relativno malo delavcev, a v večini znanih primerov so delavci tožbe dobili ali so se z delodajalci zunajsodno poravnali v svojo korist.

Na vprašanje, kje so inšpekcijske službe, Trojarjeva odgovarja, da imamo na voljo 80 delovnih inšpektorjev za 193 tisoč poslovnih subjektov. "V Sloveniji si na vseh področjih pišemo zakone, nismo pa jih sposobni izvajati, kaj šele, da bi izvajali inšpekcijski nadzor. Dvomim, da lahko 80 inšpektorjev prepreči prisilne s. p.," pojasni.

Revščina med samostojnimi podjetniki narašča Naslednja pereča težava pri espeizaciji je povezana z naraščajočo revščino. Po podatkih statističnega urada je stopnja tveganja revščine med samozaposlenimi osebami 23,8-odstotna, medtem ko je splošna stopnja tveganja revščine 13,5-odstotna. To je jasen signal državi, da stvari pri samozaposlovanju niso pravilno urejene.

Tretji segment pa je, tako pravi Trojarjeva, prisilno samozaposlovanje delavcev iz različnih razlogov, kjer običajno ne moremo govoriti o uresničevanju poslovne ideje, ki jo bo udejanil novonastali samostojni podjetnik. Številni brezposelni so do konca lanskega leta, ko je država še dodeljevala pet tisoč evrov subvencije, postali samostojni podjetniki. Brezposelni so morali na zavodu za zaposlovanje sicer opraviti tečaj in pogovor, kjer bi izpopolnili svojo poslovno idejo. A preveč pogosto se je dogajalo, da so ljudje brez kakršnekoli poslovne ideje in izkušenj čez noč postali podjetniki. Niso se niti zavedali, v kaj se podajajo.

"Takšen podjetnik nima izdelane poslovne ideje in ne more preživeti. Gre zgolj za začasno preživetje določene osebe. Zato v zadnjem času opažamo precejšen pojav zapiranja s. p., ko so dveletno obdobje delovanja poslovnega subjekta izpolnili," težave samozaposlovanja komentira predsednica sindikata, ki šteje okoli 1700 mladih članov. Za odprtje s. p. so se v času dodeljevanja subvencij večinoma prijavljale brezposelne osebe, ki so se želele prestrukturirati v podjetnike. Večina jih je bila aktivnih zgolj dve leti, kolikor so bili zaradi subvencij dolžni poslovati, nato pa so jih zaprli.

Vsi prispevki izključno na grbi samozaposlenih Glede vse večjih prispevkov za samozaposlene se Trojanova strinja, da morajo tudi oni prispevati v zdravstveno in pokojninsko blagajno. A delavci v rednem delovnem razmerju si te prispevke delijo z delodajalci, pri samozaposlenih pa so ti stroški izključno na njihovih ramenih. Strošek delodajalca je tako nižji.

Mnogi se strinjajo, da so bile subvencije za samostojne podjetnike zgolj neka oblika socialnih transferjev. Trojarjeva ugotavlja, da vsi ukrepi, ki se vršijo v paketu ukrepov Jamstvo za mlade, niso slabi, a nujen je večji nadzor nad doseženimi rezultati. Pri teh ukrepih drobimo sredstva na več področij in nimamo pregleda, ali so bila ta koristno porabljena.

Država se sicer hvali s pozitivnimi rezultati ukrepov zaposlovanja mladih in tudi samozaposlovanja, a realnost se pokaže šele po poteku ukrepov oziroma subvencij. Tako šele letos ugotavljamo, da je Prvi izziv iz leta 2012 78 odstotkov vključenim zagotovil tudi zaposlitev po preteku subvencije. To je konkreten rezultat in je dober ukrep. Pri zdaj izvajanih ukrepih, npr. Podjetno v svet podjetništva, bi tako morali vedeti, koliko je bilo ustvarjenih novih podjetij, koliko narejenih poslov in ustvarjenih novih delovnih mest, potem bi lahko sodili uspešnost tovrstnega ukrepa. Tu bi bili rezultati verjetno bistveno slabši, ocenjuje sogovornica.

Vladi bodo predlagali ureditev statusov po panogah Sam postopek odprtja statusa samostojnega podjetnika po izkušnjah Trojarjeve ni zapleten, je pa odvisno od tega, koliko se oseba predhodno že spozna na določene zadeve. Za poslovanje tudi ni treba odpreti poslovnega računa. Zadostuje že dodaten osebni račun, saj se mora poslovanje izkazovati na svojem računu.

Nastajajoči vladi bi lahko predlagali, da bi se na novo uredili statusi samostojnih podjetnikov po panogah, kot jih poznamo med umetniki, kjer bi bili plačani določeni prispevki. Obstajajo tudi pobude, da bi ustanove, ki zaposlujejo samostojne podjetnike, del sredstev namenjale tudi njim. "A to je že podpiranje obstoječe prakse, ko samostojni podjetniki nadomeščajo redno zaposlene, na kar nikakor ne moremo pristati," je prepričana.

"Samostojni podjetniki bomo morali sami razčistiti, kdaj opravljamo redno delovno razmerje in kdaj nam dejansko ustreza, da razvijamo lastno poslovno idejo. Skupaj moramo priti do predlogov, ki jih bomo predložili vladi. Sindikat lahko spremlja in opozarja na zatečeno stanje, ne moremo pa odločati v imenu posameznika v takšnem položaju," sklene Trojarjeva.