Zakonodajni postopek o predlogu zakona o državnem poroštvu za Teš 6 se je končal, saj se je DZ seznanil z odločitvijo odbora za finance, da predlogu prižge rdečo luč.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo prejšnjo sredo ni sprejel členov predloga zakona, po katerem bi država jamčila za 440 milijonov evrov, ki jih Termoelektrarna Šoštanj (Teš) najame pri Evropski investicijski banki (EIB), zato se je druga obravnava zaključila.
DZ je sicer splošno razpravo o predlogu zakona, ki ga je vložila skupina 31 poslancev iz vrst SD, SDS, LDS, DeSUS, SLS in nepovezanih s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD), opravil 28. septembra, ko je ocenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Na tokratni izredni seji tako razprave o predlogu zakona ni bilo, so pa poslanske skupine znova predstavile svoja stališča.
V SD upajo, da se bo projekt nadaljeval
"Razprava o državnem poroštvu za Teš 6 se bliža koncu, to pa ne pomeni konec projekta," je poudaril Anton Colarič (SD). V poslanski skupini SD večinsko podpirajo projekt in upajo, da se bo zaradi "nujnosti in pomembnost v energetski sliki države z rahlim zamikom nadaljeval". Hkrati je ponovil, da so v poslanski skupini razočarani nad odločitvijo odbora. Colarič je tudi "skoraj" prepričan, da bo večina to odločitev obžalovala.
Vizjak: Ob zametkih krize bi lahko o projektu znova razmislili
Poslanec Andrej Vizjak (SDS) je spomnil, da se je Teš 6 začel v obdobju konjukture, v letu 2008, ko so se začeli kazati zametki krize, pa je bil čas, ko bi o njem lahko znova premislili, a je projekt tekel naprej. Spomnil je tudi, da bi se lahko v primeru sprejetja zakona zgodilo, da bi prišlo do referenduma o Tešu 6, ki bi po vsej verjetnosti padel. "To bi bil zadnji žebelj v krsto temu projektu," je dejal in dodal, da so nekateri poslanci predlagali, da se z odločitvijo o tem poroštvu počaka na novo vlado.
Sajovic: Slovenija mora porabiti naravne danosti, ki jih ima
Po prepričanju Bojana Sajovica (LDS) se "moramo usmerjati k alternativnim virom", a je še desetletja daleč čas, ko bodo ti lahko nadomestili konvencialne; Slovenija mora po njegovem mnenju na okoljsko in ekonomsko sprejemljiv način naravne danosti, ki jih ima, porabiti. Po mnenju poslanske skupine je treba projekt speljati do konca, Sajovic pa je odgovornost za projekt pripisal vladi, ki je projekt začela, vladi, ki se poslavlja, in vladi, ki prihaja.
Juri: Preiskati bi bilo treba začetke te zgodbe
V poslanski skupini Zares po besedah Franca Jurija zaradi okoli 400 milijonov evrov že vloženih sredstev menijo, da bi "ob vseh preiskovalnih komisijah v tem DZ potrebovali eno preiskovalno komisijo, ki bi se lotila prvih zametkov, začetkov te zgodbe in nadaljevanja". Zato bodo, če bodo v novem mandatu v parlamentu, to tudi predlagali, saj želijo "priti do konca".
Barovič obsoja tako prejšnjo kot aktualno vlado
Poslanec SNS Bogdan Barovič je znova pokazal na vlado, ki da ni peljala postopkov, kot bi jih lahko. Krivdo za neizdajo poroštev je pripisal tako prejšnji vladi, ki je postopek o projektu začela, kot aktualni vladi, ki opravlja tekoče posle. "Krivdo naj 100-odstotno prevzamejo oni," je poudaril.
V poslanski skupini SLS si po pojasnilih Franca Bogoviča v bodoče želijo, da bi imel "projekt in cela država bolj odgovorno vlado", ki bo znala reci da ali ne.
Urh: Upamo, da vlada ne bo plačevala namesto investitorja
Kot je pojasnil Anton Urh (DeSUS), si v poslanski skupini DeSUS ne upajo napovedati posledic, ki jih prinaša padec predloga zakona, upajo pa, da ne bo posledica tega, da bo država plačevala namesto investitorja.
4
